30. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja

18. in 19. november 2015

30. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja

Kdor sodeluje z nami, zmore več! je bilo geslo letošnjega jubilejnega, tradicionalnega, že 30. posveta Javne službe kmetijskega svetovanja v kongresnem centru Thermana v Laškem. Posvet, ki je potekal v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je osvetlil vlogo pri prenosu znanja na slovenske kmetije v luči Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP).

V pozdravnem nagovoru ob začetku posveta je vodja sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo pri KGZS Anton Jagodic poudaril, da imamo v Sloveniji kmetije, ki potrebujejo javni servis svetovanja s stabilnim dolgoročnim financiranjem na področju kmetijstva in podeželja.

»Vsakih sedem let se v Evropski uniji dogovori večja prenova skupne kmetijske politike. Tokratna sprememba je poleg drugih prinesla spremembo neposrednih plačil in plačil za kmetijsko okoljske programe. Služba kmetijskega svetovanja je morala tako lani opraviti vrsto novih nalog. Med drugim je kmete seznanila z novimi ukrepi kmetijske politike ter jih pripravila na popolnoma spremenjene vrste plačil. Novi pogoji bodo vključenim vplivali na način kmetovanja v prihodnjih letih. Ob mnogih neznankah zaradi pozno sprejete zakonodaje in spreminjajočih pogojev je bil to zahteven, a obvladljiv izziv za vse terenske svetovalce. Ti so dnevno v stikih s kmeti, zato je logično, da kdor sodeluje z nami, zmore več,« je zaključil Jagodic.

Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je izpostavil, da posveti kmetijske svetovalne službe prispevajo pomemben delež k novim pristopom pri prenosu znanja v partnerstvu s kmeti. Kljub novim načinom prenosa in pridobivanja znanja kmet še vedno rabi svetovalca, a z drugačnimi znanji in izkušnjami kot pred časom.

»In kakšno bo kmetijsko svetovanje v prihodnje? To bo še tesneje povezano s skupno kmetijsko politiko, pomembno pa bo, kako se bomo odzvali na ključne težave nekaterih panog v kmetijstvu in predvsem, ali bo svetovalna služba pripravljena na nove izzive. Med njimi je tudi podoba kmeta in kmetijstva v javnosti. Letošnji posvet je ena od priložnosti, da odpravimo nekatere predsodke o kmetijstvu. Ali so številni predsodki, ki spremljajo kmetijstvo, utemeljeni? Tukaj prisotni vemo, da ne. Žal pa tega prepričanja ne delijo vsi. Zato na zbornici izvajamo projekt Brez predsodkov o kmetijstvu in skupni kmetijski politiki, ki ga delno financira tudi Evropska komisija. Cilj projekta je predstaviti pomen kmetijstva različnim generacijam in javnostim na podeželskih ter urbanih območjih in poudariti pomen partnerstva med Evropo in kmeti, ki je opredeljeno v skupni kmetijski politiki. Zagotovo je vloga kmetijske svetovalne službe zelo pomembna pri odpravi teh predsodkov,« je zaključil Zupančič.

Udeležence posveta sta nagovorila tudi Primož Hainz, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije in Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Oba sta se strinjala, da je naš sistem delovanja Javne službe kmetijskega svetovanja dober, primerljiv s sistemi svetovanja v več evropskih državah in nudi dober servis kmetom.

Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP): cilje, pomen, dosedanje izkušnje in razvoj ter vlogo kmetijskih svetovalcev pri tem je predstavila Willemine Brinkman, namestnica vodje EIP-AGRI iz Bruslja, slovenske izkušnje je povzela Tadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva. Glavni poudarek EIP je na vzpostavitvi operativnih skupin pri povezovanju znanosti, stroke in prakse, ki skupaj iščejo rešitve določenih problemov. Rešitve, izkušnje, primeri dobrih praks so prek čezmejne mreže in spletnega portala EIP www.eip-agri.eu na voljo kmetom, svetovalcem in drugim zainteresiranim z drugih območij in drugih držav. Delovanje operativnih skupin se financira glede na kakovost poslanih predlogov.

Dopoldanski del posveta je zaključil Anton Jagodic s KGZS, ki je spregovoril o Javni službi kmetijskega svetovanja in njeni vlogi v prenosu znanja. Poudaril je, da svetovalec ni strošek, temveč kapital, kar pomeni, da služba za uspešno delo potrebuje stabilen sistem financiranja.

V popoldanskem delu posveta so predstavili hrvaške in latvijske izkušnje pri prenosu znanja v kmetijstvu, nadaljevali s predstavitvijo stanja v slovenskem kmetijstvu ter zaključili s pregledom ključnih problemov nekaterih panog v kmetijstvu in odziv JSKS nanje.

Na posvetu so pripravili tudi delavnice, na katerih so svetovalci razpravljali o izzivih svetovanja, predstavili odprta vprašanja in izpostavili potrebe po svetovanju po posameznih kmetijskih panogah (govedoreja, prašičereja, zelenjadarstvo, dopolnilne dejavnosti, ekološko kmetovanje).

Kamera in fotografije ter montaža: Milan in Pia Skledar

Več sorodnih vsebin na spletnih straneh Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Skledar.si ter na strokovni televiziji S-TV Skledar, ki oddaja v omrežjih T-2, Siol-Telekom, Teleing in drugih.