Uvodni pozdravi na 32. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja 2017

Strokovni izzivi sodobnega kmetijstva.  

V Laškem je 20. in 21. novembra 2017 v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) potekal 32. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Na posvetu so predstavili novosti in nove tehnološke rešitve zadnjih let na področjih poljedelstva, vrtnarstva, travništva in pridelovanja krme, sadjarstva, vinogradništva, govedoreje, prašičereje, reje drobnice in predelave na kmetijah.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je med drugim povedal, da je KGZS v letošnjem letu uspelo urediti stanje in postaviti nove temelje kmetijskega svetovanja. "Seveda bo še veliko dela pri izpeljavi in usklajevanju vsebin. Te bodo šla v smeri evropske skupne kmetijske politike, podnebnih sprememb in trženja, s spremembo Zakona o kmetijstvu pa je kmetijska svetovalna služba tudi formalno dobila status javne službe kmetijskega svetovanja v Sloveniji in potrditev pomena, ki ga ima ta služba v slovenskem kmetijstvu zadnjih 26 let."

»Letošnji posvet je pripravljen v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico avstrijske Koroške. Meddržavno sodelovanje svetovalnih služb v kmetijstvu pomembno vpliva na kakovost dela,« je poudaril vodja sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Igor Hrovatič. V zadnjem letu so bili uspešno realizirani sklepi zadnjega posveta. Ob tem je izpostavil spremembe pri prenosu znanja v kmetijstvu, ki v ospredje postavlja potrebe kmeta in partnerstvo s kmetijsko svetovalno službo. »Za dosego zastavljenih ciljev je bila potrebna močna politična volja, strokoven pristop in zgledno sodelovanje med ustanovami. V tem delu lahko govorimo o partnerskem pristopu,« je nagovor zaključil Hrovatič.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je poudaril pomen enotnosti v kmetijskem sektorju. Poudaril je pomen ustrezne zakonske umestitve službe kmetijskega svetovanja, ki zagotavlja boljše pogoje dela. »Sredstva za javno službo kmetijskega svetovanja se bodo povečala za nekaj več kot 16 odstotkov. Vaša naloga je poskrbeti, da kmetijski prostor dobro živi in dela. Kmetijsko svetovalci niso odgovorni za vsako kmetijo in njeno dobro ali slabo delo. Ljudje vas morajo poiskati, ne vi njih. V novem obdobju bo  tudi veliko bolj jasno, katere usluge bodo brezplačne in za katere bo treba doplačati.« Izpostavil je dejstvo, da je bilo kmetijstvo in zavedanje pomena hrane eden od glavnih razlogov za ustanovitev Evropske unije pred več kot petdesetimi leti. Kljub temu, da ima Evropa danes presežke hrane, drugod po svetu ni tako. Razlogi za krize, kot so klimatske spremembe in vojne, namreč ne izginjajo. Tako so pričakovanja glede nove skupne kmetijske politike velika.

Kljub temu, da je bilo zaradi težav z vremenskimi ujmami letošnje leto težko za kmetijstvo, se dogaja kar nekaj dobrega. »Trend naraščanja stroškov v kmetijstvu se je ustalil, na drugi strani se dvigajo cene kmetijskih proizvodov. Brez višjih cen se kmet ne bo mogel prilagoditi podnebnim spremembam. Nobena resolucija tega ne bo spremenila,« je še dodal minister in poudaril pomen zavedanja porabnikov o pomembnosti pridelave hrane.

Da si dela državnega zbora brez sodelovanja KGZS in kmetijskih svetovalcev ne more predstavljati, je opozoril Tomaž Lisec, predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru. »Strokovna mnenja in stališča kmetijske stroke v zbornici so neprecenljiva pomoč pri našem delu. Samo upam lahko, da bo kmetijska stroka še naprej usmerjala politične odločitve,« je še dodal Lisec, ki je hkrati tudi spomnil na morebitne težave, ki nas čakajo ob izstopu Velike Britanije iz Evropske unije.

Da nov status kmetijske svetovalne službe prinaša več odgovornosti, proaktivnega dela in povezovanja, je v svoji predstavitvi izpostavil direktor KGZS Branko Ravnik. Kot glavne cilje vzpostavitve nadgrajenega sistema delovanja javne službe kmetijskega svetovanja je izpostavil bolj intenzivno sodelovanje med ustanovami, projektno delo ter prilagoditve v smeri digitalizacije poslovanja. »Pred nami so izzivi trajnostne in ekonomsko učinkovite pridelave, prilagoditev na podnebne razmere in ekološka pridelava, ki se ji daje premajhen pomen. Slovenska pridelava je preveč razdrobljena. Želimo, da potrošniki posegajo po lokalni hrani in temu primerno se bo treba organizirati.«

Popoldanski del posveta je namenjen strokovnim izzivom. Predstavljene bodo novosti in nove tehnološke rešitve zadnjih let na področjih poljedelstva, vrtnarstva, travništva in pridelovanja krme, sadjarstva, vinogradništva, govedoreje, prašičereje, reje drobnice in predelave na kmetijah z uvodnim predavanjem o strateškem načrtovanju v kmetijstvu. Jutri pa bo potekala primerjava stanja kmetijstva v Sloveniji in Avstriji ter primerljivosti obeh kmetijskih svetovalnih služb, metodah in izzivih kmetijskega svetovanja v luči učinkovitih metod in digitalizacije.

Kamera: Milan Skledar
Montaža: Pia in Milan Skledar
Videoprodukcija: S-TV Skledar