Odkritje spominskega obeležja Jerneju Kopitarju na Dunaju

V petek 28.05.2021, je na Dunaju na pokopališču St. Marx potekalo slovesno odkritje spominskega obeležja slovenskemu in evropskemu jezikoslovcu Jerneju Kopitarju. Jernej Kopitar je bil na tem pokopališču pokopan leta 1844, nato ekshumiran leta 1897 in prepeljan v ljubljanske Navje. Današnje odkritje spominskega obeležja Jerneju Kopitarju pri vhodu pokopališča je del aktivnosti veleposlaništva v okviru sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija za poglabljanje medsebojnega razumevanja in spodbujanja dialoga med državama na vseh področjih. Pobuda za postavitev kopije nagrobnika Jerneja Kopitarja na pokopališču St. Marx je pred leti podal Ivan Martelanc, svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu.

Pobudo veleposlanice, mag. Ksenije Škrilec je odločno podprl dunajski župan Michael Ludwig in tako je ob podpori in pomoči predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce postalo mogoče to, česar dolga leta ni bilo mogoče realizirati. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v svojem nagovoru ob slovesnem odkritju spominskega obeležja izpostavil, da je postavitev obeležja slovenskemu jezikoslovcu Jerneju Kopitarju na Dunaju izjemnega pomena za Slovenijo in uveljavljanje prispevka slovenskega jezikoslovja v Avstriji in širše v mednarodnem prostoru. Župan Ludwig je pozdravil realizacijo projekta in izpostavil, da gre za skupno dediščino, ki utrjuje poleg siceršnjih trdnih vezi med Dunajem in Ljubljano tudi odnose na državni ravni. Veleposlanica Škrilec je izrazila zadovoljstvo nad uresničitvijo tega skupnega podviga ob zaključku njenega štiriletnega mandata na Dunaju. Profesor za slovanske jezike in vodja študijskega programa na Inštitutu za slavistiko na dunajski univerzi Emmerich Kelich je predstavil Kopitarjevo delovanje in njegovo vlogo pri utemeljitvi slavistike kot samostojne vede. Jernej Kopitar se je rodil leta 1780 v Repnjah. Celo življenje je bil tesno povezan z Dunajem. Tukaj je že v času študija navezal tesne stike s slovanskimi jeziki in razširil svoje jezikoslovno in slovnično znanje, ki ga je uporabljaj tudi kot cenzor. Svoje znanje je predal tudi mlademu Franu Miklošiču, ki je kasneje na dunajski univerzi ustanovil katedro za slavistiko. Leta 1808 je Kopitar objavil Slovnico slovanskega knjižnega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ki velja za prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika in za prvo sodobno slovnico od slovanskih jezikov. Kopitar je bil na Dunaju tudi dvorni svetnik in prvi kustos dvorne knjižnice, nudil pa je tudi podporo Vuku Stefanoviću Kradžiću pri utemeljitvi srbskega knjižnega jezika.

Pokopališče St. Marx je danes spomeniško zaščiteno in javnosti odprto kot park. Opuščeno je bilo leta 1874 in se uvršča med nepomembnejša pokopališča na svetu, namenjeno je bilo predvsem avstrijski družbeni eliti. Ob vhodu stoji tudi tabla z izborom imen uglednih oseb in zemljevidom častnih grobov, med katerimi najdemo tudi ime "Kopitar Bartholomäus". Med najbolj zvenečimi imeni je zagotovo skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, ki je bil tukaj sprva pokopan. Ker je prvotno mesto groba Kopitarja "prevzela narava", bo novo dvojezično obeležje postavljeno na vidno mesto ob vhodu v park. Načrt spomenika je pripravil slovenski arhitekt Marko Lavrenčič, izdelal ga je slovenski kamnosek Sebastijan Tič, avtor besedila je akademski profesor Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na SAZU. Postavitev spomenika je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Transkripcija besedila v slovenščini: Jernej Kopitar, Repnje 1780 – Dunaj 1844, filolog, pravnik, zgodovinar, utemeljitelj evropske slavistike. Povezovalec slovanskih kultur z zahodnoevropskimi. Avtor prve slovenske znanstvene slovnice. Dvorni svetnik in prvi kustos dvorne biblioteke na Dunaju. Nosilec reda Pour le Merite. Pokopan na tem pokopališču. 1897 ekshumiran in pripeljan v Ljubljano.