Slovesnost ob 20-letnici Državnega sveta

V sredo, 13. junija je v dvorani Državnega sveta v prisotnosti mnogih gostov, nekdanjih in sedanjih državnih svetnikov in poslancev Državnega zbora, predstavnikov interesnih skupin ter nevladnih organizacij potekala slovesnost ob letošnjem 20. rojstnem dnevu Državnega sveta. Mineva 20 let, odkar so bile izvedene prve volitve v drugi dom slovenskega parlamenta, v Državni svet. Slovesnosti so se udeležili vsi nekdanji predsedniki Državnega sveta, dr. Ivan Kristan, prvi predsednik Državnega sveta, Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta v drugem mandatu, Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta v tretjem mandatu ter predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, predsednik Računskega sodišča dr. Igor Šoltes, podpredsednika Državnega zbora Romana Tomc in Jakob Presečnik.

Državni svet se pri svojem delu povezuje s strokovno-civilno in nevladno sfero in ji omogoča aktivno vlogo v zakonodajnem procesu ter dejaven vpliv na oblikovanje zakonodaje. Na ta način se v Državnem svetu odslikava vsa raznolikost in pestrost slovenskega družbenega prostora - Državni svet širi prostor demokratičnega vplivanja mavrici najrazličnejših družbenih skupin. To pa je tudi eno najpomembnejših poslanstev, ki so ga Državnemu svetu namenili očetje prve slovenske Ustave v zgodovini slovenskega naroda: z vključevanjem mnenj, stališč in pripomb zainteresirane civilne družbe Državni svet širi prostor aktivnega državljanstva in prispeva h krepitvi demokracije v Sloveniji.

Intenzivnejši stik med sodobno koncipiranim drugim parlamentarnim domom in organizirano strokovno civilno družbo lahko predstavlja manjkajoči člen za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja in za sprejemanje političnih odločitev, ki bodo bolj usmerjene v ohranjanje in dvigovanje ravni kakovosti življenja državljanov. Državni svet formalno gledano deluje na treh nivojih: izvršuje svoje ustavne pristojnosti (dajanja mnenj o zakonodaji, ki se sprejema v DZ, zakonodajne pobude, odložilnega veta, zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, parlamentarne preiskave in predloga za sprejem avtentične razlage zakona) in tako prispeva k oblikovanju kvalitetnejše zakonodaje; deluje na mednarodnem področju in v stikih s civilno družbo.

Ob tem jubileju smo v Državnem svetu želeli izpostaviti predvsem naše sodelovanje s strokovno nevladno srenjo in pomen, ki ga ima institucija za zastopanje različnih interesnih in funkcionalnih skupin pri krepitvi demokratičnih procesov v družbi. Zato so na današnji prireditvi svoje videnje Državnega sveta ter njegove zgodovine ter razvoja podali mnogi predstavniki interesnih skupin in nevladnega sektorja ter povedali zakaj je dobro, da se v Državnem svetu sliši njihov glas.

Dogodek je popestril Parlament Dixie Band.

Osrednji del dogodka je bil govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča, ki je v svojem govoru predstavil 20- letno zgodovino Državnega sveta in usmeritve za naprej. V svojem govoru je izpostavil, da smo se zbrali v dvorani, kjer je pred 20 leti potekala prva konstitutivna seja Državnega sveta. 23. december bo kot datum v spominu slovenskega naroda zagotovo zasedel prav posebno mesto. 23. decembra 1990 smo se na plebiscitu odločali o samostojni in neodvisni poti državljanov Slovenije v svoji državi, o zgodovinskem koraku iz naroda v nacijo. Leto kasneje, 23. decembra 1991, je takratna skupščina sprejela prvo slovensko ustavo, 23. decembra leta 1992 pa sta se na ustanovni seji prvič sestala Državni zbor in Državni svet. S temi mejniki so bili postavljeni temelji naše državnosti in temelji Državnega sveta kot organa, ki ima svoje mesto v okviru zakonodajne funkcije oblasti. Državni svet je v preteklih dvajsetih letih pomembno dopolnjeval delo Državnega zbora, in z uporabo mehanizma uravnotežanja in zavor tudi zelo uspešno odigral svojo ustavno vlogo. Prednost Državnega sveta v sedanjem ustavnem zapisu je njegova konceptualna zasnova, ki ne omogoča prevlade posameznih interesov, interesov strank ali posameznih lobijev.

V Državnem svetu nastopajo predstavniki zelo različnih družbenih skupin in političnih provenienc, za katere velja, da imajo o istem problemu pogosto celo diametralno nasprotna stališča. test link V Državnem svetu se neposredno srečujejo interesi lokalnih skupnosti, interesi delodajalcev in interesi delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, raziskovalcev, šolnikov, zdravstva, univerz, visokih in višjih šol, socialnega varstva, kulture in športa. Vsa ta mavrica različnih interesov je zahtevala, da je Državni svet vseskozi veliko pozornost namenjal spodbujanju in vodenju odprtega, strpnega in vključujočega medosebnega dialoga.

Besedilo: Služba za odnose z javnostmi Državnega sveta

Kamera in fotografije: Milan Skledar