Državni svet želi s posvetom o gospodarski krizi na Primorskem do hitrih in učinkovitih rešitev

Predstavniki goriškega gospodarstva in lokalne samouprave, ki so hkrati tudi podpisniki peticije za urgentno reševanje gospodarske in socialne krize na Goriškem, so se sestali z državnimi svetniki, Alojzem Kovšco, Tomažem Horvatom, Mitjem Gorenščkom, Davorinom Terčonom, Bojanom Režunom, Oskarjem Komacem in Borisom Popovičem, z namenom, da skupaj pripravijo strategijo reševanja vse hujše gospodarske krize na področju Severne in Obalno-kraške Primorske, katere gospodarski sektor je pretežno odvisen od prihodkov s strani italijanskih državljanov iz obmejnih regij Furlanije - Julijske krajine in Benečije.  Na podlagi poglobljene razprave so se udeleženci odločili, da bo Državni svet pripravil tematski posvet z naslovom »Primorska po krizi COVID-19, sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi ukrepov«, ki bo kot prvi po zaustavitvi javnega življenja potekal v dvorani Državnega sveta 5. junija letos. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril, da smo se znašli v časovni stiski, zato je ukrepanje nujno. Namen posveta je poiskati hitre in učinkovite rešitve za premostitev gospodarske krize zaradi epidemije novega koronavirusa COVID-19 na kratek rok. Kaj lahko naredimo sami in kaj naj naredi država, na to moramo skupaj poiskati odgovore. Epidemija je pokazala tudi na pomanjkljivosti pomanjkanja teritorialne organiziranosti, katerih rešitve bi lahko ponudile pokrajine kot razvojne in teritorialne entitete, je še izpostavil Kovšca.

Smernice in napovedi gospodarske krize so alarmantne in ne zadevajo zgolj igralništvo in turistično gospodarstvo, so si bili enotni pobudniki iniciative “Rešimo Goriško”, ki se ji pridružuje že več kot 120 gospodarstvenikov goriške razvojne regije. Župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar je opozoril zlasti na probleme manjših gospodarskih subjektov, ki se zaradi likvidnostnih težav, težje prebijajo skozi krizo. Odvisnost od italijanskega trga je na Goriškem res velika, zato so si pobudniki dali ta parameter kot izhodišče te iniciative. Dolgoročne rešitve se kažejo v prestrukturiranju, pa vendar je treba najprej sprejeti ukrepe za ohranitev gospodarska in njegovo stabilizacijo, še meni Humar. Veliko bo zaradi izpada italijanskih gostov utrpelo tudi gostinstvo. Danes goriško gospodarstvo potrebuje nujno infuzijo, da sploh preživi, so bili zaskrbljeni pobudniki. Obstaja velika nevarnost, da se bo tudi vitalni del gospodarstva preselil v Ljubljano.

Kakšna je realna ocena stanja in kaj konkretno potrebujemo za izhod iz krize na Goriškem, to bo rdeča nit prihodnjega posveta. Na posvetu bomo prisluhnili zlasti podjetniškim ocenam in pobudam, saj le-ti nosijo v dani situaciji največje breme. V Državnem svetu ne želimo spet novih papirnatih ukrepov, je menil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

Marino Furlan iz podjetja Intra lighting je ocenil, da moramo za ukrepanje imeti dobro diagnostiko, ki zahteva natančne ocene in analize stanja. Obmejne občine z Italijo so brez dvoma kritične, prizadete so in še bodo številne gospodarske panoge. Vlečni konji goriškega in primorskega gospodarstva so vsa leta zagotavljali številna delovna mesta in polnili državni proračun, zato je prav, da se jim priskoči na pomoč vsaj za čas premostitve te prve faze krize.

V imenu Območne obrtne zbornice Nova Gorica je podal oceno Primož Cernic, ki je predstavil rezultate interne ankete, ki govorijo v prid ohranjanja malega gospodarstva, da sploh ostane na tem območju. Podjetniki si ne želimo, da država ad hoc presoja, koga bo reševala in koga ne, da ne bo katastrofa kot v primeru neobvladane zdravstvene krize pri sosedih, kjer je primanjkovalo respiratorjev, je nanizal alarmantnost situacije Cernic.

Nekaj statističnih podatkov izgub po posameznih panogah v regiji:

·        igralništvo padec 90%,

·        bencinski servisi padec 60%,

·        mesnice padec 50%,

·        avtomobilski servisi in trgovski centri padec 35%,

·        ostala trgovina padec 30%,

·        osebna nega in frizerji padec 45%,

·        zobozdravstvo padec 35%,

·        gostinstvo padec 75%,

·        kmečki turizmi padec 25%,

·        hoteli padec 60% …

Foto in video: Milan Skledar /S-tv