Izgradnja drugega železniškega tira Koper Divača 2016

V Državnem svetu je bil strokovni posvet, ki ga je v sodelovanju z Državnim svetom pripravila Inženirska zveza Slovenije. Izgradnja drugega železniškega tira med Koprom in Divačo bi bila ključna investicija za dvig konkurenčnosti Luke Koper in Slovenskih železnic, prav tako pa je to v strateškem interesu Slovenije in njenega sosedstva, kjer jim transportna pot prek Slovenije predstavlja najkrajšo oskrbovalno pot. 
Glede na to, da mora Ministrstsvo za infrastrukturo v skladu s sklepom vlade zagotoviti študijo ovrednotenih variantnih rešitev za celovito ureditev železniške povezave med Divačo in Koprom, s ciljem optimizacije projekta in pripraviti predlog dokončne izbire najustreznejše rešitve, so se v Državnem svetu predstavila in soočila strokovna mnenja in pogledi širše javnosti. 
Po pozdravnem nagovoru predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja, je svoj pogled najprej predstavil državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Klemen Grebenšek. O javno-finančnih možnostih financiranja izgradnje drugega železniškega tira je spregovoril državni sekretar na Ministrstvu za finance, mag. Metod Dragonja. Potrebe Luke Koper po nadaljnjih železniških zmogljivostih glede na razvojne načrte in priložnosti za rast prometa pristanišča je govoril predsednik uprave Luke koper, Dragomir Matić. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je opisal ukrepe Slovenskih železnic za povečanje konkurenčnosti in nadaljnjo rast železniškega prometa na odseku Ljubljana - Koper do izgradnje drugega železniškega tira. Ekonomisti Jože P. Damijan, Aleš Groznik in Bogdan Zgonc so opravili študijo z naslovom Analiza tveganj, povezanih z neizgradnjo drugega tira Koper-Divača.
To možnost je na posvetu o drugem tiru v Ljubljani omenil tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja, a opozoril, da tak model predstavlja tveganje. Evropski statistični urad Eurostat bi lahko namreč zadolženost Družbe za avtoceste v RS (Dars) prekvalificiral v javni dolg, drugi tir pa ni izvedljiv z javnimi finančnimi viri.
Jože P. Damijan medtem poudarja, da njihov predlog ne predstavlja tveganj, saj da se je z Eurostatom mogoče dogovoriti.
Osnovna usmeritev vlade glede drugega tira je sicer oblikovati posebno projektno podjetje, v katerega bo država vložila tako stvarni (zemljišča) kot kapitalski vložek v višini do 200 milijonov evrov, je na posvetu pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Preostala sredstva za projektno podjetje so po ministrovih pojasnilih sestavljena iz vložka morebitnih zainteresiranih zalednih držav, zasebnih vlagateljev, sredstev EU in v preostalem delu zadolžitve. "Naš cilj je, da bo delež države v končni obliki manjši od 50 odstotkov, podjetje bo torej v večinski zasebni lasti, s čimer bo najemanje posojil obravnavano zunaj okvirov države," je dodal.
Gašperšič izdajo gradbenega dovoljenja za drugi tir pričakuje v roku štirinajst dni, že kmalu pa bi lahko stekla izgradnja izvlečnega tira, ki predstavlja nekakšen začetek drugega tira. Prihodnji teden bodo namreč odpirali ponudbe za gradnjo izvlečnega tira, če ne bo pritožb, bi lahko z deli začeli že junija, je dejal minister.
Damijan je medtem skupaj s kolegi ekonomisti v študiji izračunal, da so pri drugem tiru, ki je trenutno ocenjen na nekaj več kot 1,3 milijarde evrov, možni prihranki v višini med 200 in 250 milijonov evrov.
Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je izpostavil težave obstoječe proge Koper-Divača in pojasnil, da bodo z ukrepi, ki so jih na tej progi že izvedli oziroma jih še bodo, omogočili dodatne zmogljivosti. S tem bo po njegovih besedah mogoče prebroditi čas do izgradnje drugega tira.
Prvi mož Luke Koper Dragomir Matić je dejal, da je treba odpraviti vsa ozka grla, da pa največje tveganje za pristanišče predstavlja enotirna proga med Koprom in Divačo. Če do leta 2020 drugega tira ne bo, se bo razvoj Luke zaustavil, promet pa se bo preusmeril v druga pristanišča.
Da je logistika posel, je opozoril Damijan in se strinjal z veleposlanikom Iztokom Mirošičem, da prav zdaj poteka velik boj za servisiranje srednje Evrope s transportom.
Mirošič je izpostavil nujnost razvoja sodobne, moderne infrastrukturne povezave koprskega pristanišča z zalednimi trgi v srednji Evropi. Poudaril sicer je, da trenutno nobeno od severnojadranskih pristanišč modernih povezav nima, da pa bo tisti, ki jih bo prvi zagotovil, "pobral smetano".

Kamera in montaža: Milan in Pia Skledar
Več sorodnih vsebin na spletnih straneh Državnega sveta in Skledar.si ter na strokovni televiziji S-TV Skledar, ki oddaja v omrežjih Siol_Telekom, T-2, Teleing in drugih.