Javno naročanje in koncesije, 2015

V Državnem svetu je 20. februarja 2015 potekala razprava o problematiki javnih naročil in koncesij, ki se je je udeležilo okrog 70 slušateljev in razpravljavcev. Države članice EU morajo dve novi direktivi s področja javnih naročil in koncesij v nacionalno zakonodajo prenesti do aprila 2016. Posvet sta vodili predsednica Komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Marija Lah in direktorica Bonorum, d.o.o. Milena Basta-Trtnik.

Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, ki je povzel, da nova pravila vzpostavljajo skupne standarde glede podeljevanja koncesij v EU. Pri odločanju o podeljevanju koncesij bo med drugim več teže na okoljskih in socialnih kriterijih ter inovativnih rešitvah.

Sledila je predstavitev dr. Manfreda Kraffa, namestnika direktorja Generalnega direktorata za proračun iz Evropske komisije. Dr. Kraff je poudaril, da Evropsko računsko sodišče na področju javnih naročil ugotavlja največjo stopnjo napak. V nadaljevanju je podrobno spregovoril o razlogih za uvedbo novih direktiv in pasteh, ki naj se jim države članice izogibajo pri implementaciji.

Evropski poslanec in podpredsednik Odbora za nadzor proračuna dr. Igor Šoltes, je dejal, da se v Sloveniji včasih kar tekmuje, katera poslanska skupina bo predlagala še strožje dopolnilo k predlogu nekega zakona o javnem naročanju. V Sloveniji smo ujetniki merila najnižje cene, kar je ponazoril z besedami: "To je kot zlata kletka, iz katere ne moremo." Slovenija je po mnenju dr. Šoltesa naredila napako, ko je že pred več kot 10 leti ukinila Urad za javna naročila. "Brez sprememb ne bo prišlo do bistvenega preobrata, saj imamo lahko izvrstne zakone, a je še vedno ključna njihova implementacija," je dejal. "Javna naročila morajo biti orodje za dosego cilja, ne pa cilj," je dejal Šoltes.

Direktor Direktorata za javno naročanje Sašo Matas z Ministrstva za javno upravo je spregovoril na temo Kako zagotoviti celostno implementacijo Direktive o javnem naročanju? Predstavil je tudi statistične podatke, med katerimi je izpostavil, da je v Sloveniji od vseh dodeljenih pogodb na področju javnega naročanja manj kot 6 odstotkov tujega kapitala.

Direktorica Bonorum, d.o.o., Milena Basta-Trtnik je poudarila, da je namen direktive zagotavljanje čezmejne konkurence in varovanje enotnega evropskega trga.

Predsednik Državne revizijske komisije Borut Smrdel je spregovoril o pravnem varstvu na področju javnih naročil in koncesij. Tako so zelo pomembni tudi učinki javnega naročanja. Področje je namreč zelo pomembno, saj javni organi za naročanje različnih del, blaga in storitev porabijo skoraj 19 odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda.

Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije, je poudaril, da ponudba z najnižjo ceno praviloma ni ekonomsko najugodnejša. Predstavil je tudi vidike, na katere bi morali biti pozorni pri implementaciji direktiv z vidika spodbujanja malih in srednjih podjetij, ki predstavljajo vsaj 52 % gospodarstva EU in okrog 60 % ​​vseh javnih naročil.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za politike in zakonodajo, je prispevek naslovila: »Novela zakona za razumno javno naročanje 2015? Da! Kaj pa izvedba?« Pripravila je vrsto podatkov, s katerimi je ilustrirala trenutno stanje na področju javnega naročanja v Sloveniji ter spregovorila o tem, kakšne realne učinke lahko pričakujemo po spremembi Zakona o javnem naročanju. Glede na dejstvo, da za javno naročanje Slovenija porabi okrog 4 milijarde letno, bi znašal 10-odstotni prihranek 400 milijonov, je še dodala.

V nadaljevanju je potekala še razprava udeležencev, oblikovani pa so bili tudi zaključki, ki jih bo Državni svet obravnaval na seji delovnega telesa predvidoma v aprilu.

Kamera in montaža: Pia in Milan Skledar