Nasilje v družini - sistemski odzivi nanj

V Državnem svetu je v ponedeljek, 2. 12. 2013, potekal posvet z naslovom "Nasilje v družini -- sistemski odzivi nanj". Pobuda za njegovo organizacijo je bila dana s strani Aktiva regijskih koordinatoric za obravnavo nasilja v družini ter državne svetnice mag. Darija Kuzmanič Korva, predstavnice interesov socialnega varstva. Slednja ga je tudi vodila. S posvetom je želel Državni svet obeležiti tako petletnico sprejema Zakona o preprečevanju nasilja v družini, kot tudi pomemben mejnik v boju proti nasilju v družini izpred skorajda desetletja - uvedbo ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi s strani policije.

V izvajanje Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki je bil sprejet februarja 2008, in v sam sistem za preprečevanje in boj proti različnim vrstam nasilja v družini so vpleteni številni družbeni segmenti, institucije, posamezniki. Njihovo delovanje poleg zakona uokvirjajo pravilniki in akcijski načrti, sprejeti na podlagi Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014, ki podaja strateške usmeritve na tem področju. Pomemben del sistema vsekakor predstavljajo tudi nevladne organizacije, ki so na tem področju že pred sprejetjem zakona orale ledino, za kar jim je bila tekom posveta izražena posebna zahvala.

Strokovnjaki z različnih področij in razpravljalci so na posvetu iskali odgovore na to, ali so cilji, vloge, naloge in predvideni ukrepi različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja v družini pravilno in učinkovito zastavljeni. Prav tako pa tudi na vprašanje, ali so potrebne kakšne spremembe ali popravki sistema, da bo slednji deloval še boljše. Tiste najbolj pereče točke se v praksi hitro pokažejo, prav tako pa rezultati dela govorijo sami po sebi. Zagotovo je bilo v preteklih petih letih v delovanje sistema vloženega neizmerno veliko truda tako s strani institucij, nevladnih organizacij kot vsakega posameznika. In ravno zaradi tega vloženega truda je nujno uvesti izboljšave v delovanje samega sistema.

Uvodoma je udeležence posveta pozdravil predsednik Državnega sveta Mitja Bervar in izpostavil, da je družina osnovna celica vsake družbe. Z njenim razvojem se spreminja tudi družina, odnosi v njej in pogledi nanjo. A vselej razumemo družino prvenstveno kot skupnost, ki svojim članom zagotavlja varnost, zavetje in osnovne potrebe človeka. Družbena praksa pa kaže še drugo, veliko bolj temno plat medalje - družina je namreč kraj, kjer se zgodi največ nasilnih dejanj. Nasilje v družini je zelo kompleksen pojav, velikokrat tudi neraziskan. Raziskave so pokazale, da je največ žrtev med ženskami in otroci. Veliko nacionalnih programov danes daje varstvo tudi moškim žrtvam nasilja, ter nasilju nad starejšimi in osebami, ki so duševno motene. Toda še zdaleč je največ nasilja moških nad ženskami. Gre za družbeni problem, ki ga je treba reševati. Država je svojim državljanom dolžna zagotoviti varnost in temeljne človekove pravice.

V uvodnem delu so s svojimi predstavitvami sodelovali:

•Mag. Ružica Boškić, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

•Direktorat za družino Pet let od uveljavitve Zakona o preprečevanju nasilja v družini - kako naprej?

•Mag. Viktorija Bevc, Center za socialno delo Ljubljana Šiška Doprinos centrov za socialno delo k sistemski obravnavi nasilja v družini

•Suzi Kvas, Sekcija varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije Predlogi in smernice za učinkovito (so)delovanje organizacij na področju preprečevanja nasilja na sistemski ravni

•Neža Miklič, Generalna policijska uprava Ljubljana, Oddelek za mladoletniško kriminaliteto Vpliv Zakona o preprečevanju nasilja v družini na policijsko delo

•Dr. Erika Rustja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad za razvoj izobraževanja Preprečevanje in obravnavanje nasilja v družini v zakonodaji in projektih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

•Irena Špela Cvetežar Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi Zdravstvena nega v sistemu obravnave nasilja v družini

•Lan Vošnjak, predstavnik Varuha človekovih pravic Nasilje v družini - iz prakse Varuha človekovih pravic RS

•Prof. dr. Katja Filipčič, Pravna fakulteta v Ljubljani Pravni vidiki obravnavanja nasilja v družini - potrebujemo spremembe?

Kamera: Milan Skledar

Montaža: Pia Skledar

Več sorodnih vsebin na: www.skledar.si in www.skledar.tv ter www.ds-rs.si