Odgovornost države za sanacijo onesnaženega okolja

V dvorani Državnega sveta RS vLjubljani, 27. novembra 2013 je potekal tretji posvet na temo okolja in človekovih pravic, ki jih pripravlja Varuh človekovih pravic v sodelovanju z Državnim svetom RS. Tokratni posvet je potekal pod naslovom Odgovornost države za sanacijo onesnaženega okolja. Organizatorji so na posvet povabili predstavnike državnih organov, lokalnih skupnosti, strokovne javnosti in civilne družbe, zato da bi skupaj predstavili dosedanje izkušnje ter težave in ugotovili možne poti, ki bodo omogočale reševanje problematike onesnaženih območij.

Predsednik Državnega sveta Mitja Bervar se je uvodoma navezal na temeljno človekovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je določena v Ustavi RS. Država je tista, ki mora zakonsko urediti vsebino in obseg pravic do zdravega življenjskega okolja, pa tudi pogoje za poravnavo škode, ki jo posamezniki ali skupine ljudi lahko povzročijo okolju. »A smo kljub temu,« je dejal, »izpostavljeni raznim oblikam onesnaževanja okolja.«

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, je povedala, da se srečuje s številnimi poročanji o onesnaženju okolja, in se vprašala, kaj narediti, da se bodo stvari premaknile in da bo postalo obnašanje vsakega posameznika družbeno odgovorno. »Nikogar ne sme biti strah prijaviti onesnaževanja okolja,« je poudarila, »strah mora biti tiste, ki onesnažujejo.«

Evropski komisar za okolje, dr. Franc Potočnik je zbrane nagovoril prek video posnetka. Med drugim je omenil, da Slovenijo krasijo naravna bogastva, na katera smo lahko ponosni, zato je še kako pomembno, da jih ohranjamo zase in svoje zanamce. Žal pa imamo zaradi napak, storjenih v preteklosti, tudi območja, ki so degradirana in jih je potrebno sanirati. Na splošno bo v prihodnosti nujno boljše in trajnostno upravljati z zemljišči, saj njihovo število ni neomejeno. Opozoril pa je na možnost koriščenja evropskih sredstev za obnovo degradiranih območij.

Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je dejal, da so v okolju prisotni številni interesi, da pa v prizadevanjih za njihovo uveljavitev ne zmaga vedno okolje. Povedal je, da država zagotavlja človekove pravice na področju okolja predvsem s sofinanciranjem projektov, s katerimi ljudem zagotovimo pravico do zdrave pitne vode, in projektov, namenjenih odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode. »Naš cilj je, da bi to zagotovili za 95 % prebivalcev Slovenije. Naša prizadevanja so usmerjena v novo finančno perspektivo 2014--2020, kjer bodo znatna sredstva namenjena tudi reševanju problematike degradiranih urbanih območij,« je povedal minister. Na področju reševanja degradiranih območij v Sloveniji je minister Židan izpostavil nekaj uspehov, to je potek sanacije Zgornje Mežiške doline, uspešna sanacija halde žlindre v Železarni Jesenice, sanacija gudronske jame v Pesnici, v pripravi so sanacijski programi za Celjsko kotlino. Žal so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ostala še nekatera odprta vprašanja, kot je sanacija PBC v Beli krajini, sanacija nekaterih odlagališč in onesnaženih območji zaradi preteklega delovanja industrije ali rudarstva. »Pomembno je,« je dejal minister, »da ima država za zagotavljanje sanacije degradiranega okolja zagotovljen stabilen finančni vir.« Omenil je tudi nov vir - podnebni sklad.

V nadaljevanju posveta so udeleženci podrobneje osvetlili tri primere odprave posledic čezmerne obremenitve okolja in program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, na območju Celjske kotline in v Zasavju.

Kamera: Milan Skledar
Montaža: Pia in Milan Skledar
Več sorodnih vsebin na Strokovni S-TV Skledar in na spletni strani Državnega sveta