Slovenščina v javni rabi

Državni svet Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo in Slovenska akademija znanosti in umetnosti so 8. decembra 2016 pripravili posvet, na katerem so se dotaknili številnih aktualnih vprašanj v zvezi z rabo slovenskega jezika v družbi.

Položaj nacionalnega jezika se ocenjuje z njegovimi družbenimi vlogami in se potrjuje s stalnim procesom kultiviranja in jezikovno kulturo sploh. Slovenščina nas je kot identitetno skupnost, narod
in državotvorno nacijo združevala vse od srednjega veka prek habsburške monarhije, obeh Jugoslavij do samostojne Slovenije in sodobnih evropskih integracij. Po osamosvojitvi pa se
upravičeno stopnjevano problematizira zlasti nujni stalni razvoj celovite funkcionalnosti slovenščine. Utrjevanje polnofunkcionalnosti jezika je namreč bistveno za utrjevanje jezikovne samozavesti v intenzivnih družbenih procesih, kot so globalizacija, individualizacija postmoderne družbe, populistična demokratičnost ipd. In kakšna je vloga slovenščine v tržni družbi s pogostim sloganom "uporabniku prijazno" in z že navajenim priseganjem na čim večjo všečnost navzven? Je njena raba dovolj angažirana in proaktivna? Kakšna in kolikšna je torej dejanska družbenost oz. kompetentnost slovenščine? Se sicer uzakonjena raba slovenščine tudi dejansko upošteva? Ob že nekaj časa aktualnih razpravah o vlogi slovenščine v znanosti in šolstvu se torej sprašujemo še o današnjem stanju slovenščine v vsakdanjem javnem življenju, na ulici, na različnih srečanjih, na prireditvah, v uradih, v podjetjih. Sprašujemo se o tem, ali je jezikovna krajina v Sloveniji slovenska ali morda postaja t. i. mednarodna, kar je na jezikovni ravni danes sinonim za slabo angleščino. Jezik nas namreč določa. Ne samo nas, temveč tudi vse narode v naši bližnji in daljni okolici.

Program:
9.00–9.15 Pozdravni nagovori
Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta
Tone Peršak, minister za kulturo
akad. prof. dr. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti
9.15–11.15 Predstavitve in stališča
- dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik, Ministrstvo za kulturo
Slovenščina v javnosti: pravica ali privilegij?
- Katja Čoh Kragolnik, Inšpektorat za delo, Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake
možnosti
Vloga Inšpektorata RS za delo pri nadzoru določil glede javne rabe slovenščine
- izr. član SAZU prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC
SAZU
Slovenščina v javnosti z zdravorazumskega stališča
- doc. dr. Nataša Gliha Komac, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU
Imena podjetij: zakonske določbe in iskanje alternativnih rešitev
- red. prof. dr. Marko Jesenšek, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
Govoriti samozavestno po slovensko
- izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
Ali je slovenski jezik res jezik ''limitiranih resursov''?
- izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
"Zakaj se moram učiti slovenščino?! Saj jo znam!" Pa res?
- red. prof. dr. Silvija Borovnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Zvestoba slovenščini – je to nacionalizem, ksenofobija, lastna promocija?
- izr. prof. dr. Matej Accetto, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani
O pravnem urejanju rabe jezika: med nego in zadrego
- dr. Janez Dular, slovenski jezikoslovec, politik in urednik
Jezikovna politika kakor nekdaj, tako zdaj – in vekomaj?
- Marta Kocjan Barle, slovenistka, lektorica in urednica, članica Pravopisne komisije in uredniškega
sveta novega SSKJ
Med jezikovnimi ideali in resničnostjo
11.15–13.00 Razprava