Zakon o pacientovih pravicah

Delovni posvet o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah, ki je potekal v Državnem svetu 12. marca 2013, je sklical državni svetnik mag. Peter Požun, ki v njem zastopa interese zdravstva. Posvet je potekal še v času javne razprave o predlogu zakona, zato je bila želja sklicatelja, da se še pred njenim iztekom zainteresirani strokovni in laični javnosti omogoči izmenjavo mnenj in pripomb k predlogu zakona ter z njo posledično seznani predlagatelja.

Posvet so v bistvu organizirali z namenom, da bi izvedli poglobljeno razpravo o tem, kakšne naj bodo spremembe veljavnega Zakona o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet leta 2008.

V uvodnem delu posveta je predstavnica Ministrstva za zdravje Biserka Simčič predstavila vsebino predloga zakona, nato pa je pogled iz prakse, natančneje z vidika pacientovih pravic, podala Jožica Trošt Krušec, mag. prava. Slednja je v imenu zastopnikov pacientovih pravic podala konkretne pripombe tako k členom predloga zakona kot tudi predloge za spremembe tistih členov veljavnega zakona, ki se jih predlog zakona ne dotika, a bi jih po mnenju zastopnikov pacientovih pravic prav tako kazalo spremeniti. Pripombe so se nanašale na definicije izrazov, ki se uporabljajo v zakonu, pravico do drugega mnenja, ki jo predlog zakona neustrezno opredeljuje kot samoplačniško storitev, na pristojnosti zastopnikov pacientovih pravic ter možnost njihovega zagovora v primeru predlagane razrešitve, časovno omejitev telefonskega naročanja, dolžino čakalnega časa, ki po njihovem mnenju ne bi smel preseči 30 minut (predlaga se 60 minut) ter na novo predlagano pravico do izpovedovanja vere tudi preko prehrane, ki bi lahko pripeljala do konflikta z zahtevano prehransko oskrbo zaradi obolenja.

V zvezi z nadzorom nad delom Komisije RS za varstvo pacientovih pravic zastopniki pacientovih pravic predlagajo, da bi nadzor lahko zahteval tudi zastopnik pacientovih pravic, kadar slednji pacienta zastopa v fazi druge obravnave kršitev pacientovih pravic. Želijo si tudi, da bi se v določenem obsegu omogočilo tudi delovanje zastopnika na terenu, saj nekateri od njih zastopajo paciente na precej širokem geografskem področju, zato jim stacionarno delovanje ne omogoča s strankami.

V okviru razprave so svoja stališča do predloga zakona in področja pacientovih pravic na splošno predstavili Zveza potrošnikov Slovenije, Varuh človekovih pravic, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije ter Varuh bolnikovih pravic iz Maribora Viktor Pilinger. Pri tem je bilo opozorjeno na to, da zakon za izvajalce zdravstvenih dejavnosti prinaša dodatne obveznosti, s tem pa tudi dodatne finančne in kadrovske obremenitve, da bi bilo potrebno zastopnikom pacientovih pravic zagotoviti večjo samostojnost pri delovanju ter več časa za posvečanje pritožbam pacientov in da se velik delež pritožb pacientov nanaša na pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato bi kazalo pristojnosti zastopnikov pacientovih pravic razširiti tudi na to področje.

V praksi se celo kaže, da se Komisija RS za varstvo pacientovih pravic brez razumljivih razlogov mediacijskega postopka kot rešitve spora sploh ne poslužuje. Prav tako bi kazalo premisliti o ohranitvi obstoječih določb o imenovanju zastopnikov pacientovih pravic, ki je tesno vezano na predpostavko ustanovitve pokrajin, saj dejansko glede na prehodne določbe zastopnike že od začetka imenuje in razrešuje Vlada RS. Pričakuje pa se, da bo temu tako tudi v prihodnje.

Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi bilo z namenom večje preglednosti in razumljivosti zakonske ureditve za uporabnike, namesto novele zakona boljše pripraviti nov zakon v celoti, pri tem pa premisliti o samem konceptu zagotavljanja pacientovih pravic in ga morebiti spremeniti v izvensodno obliko reševanja sporov glede pravic pacientov, kot je bilo mišljeno že pred sprejetjem veljavnega zakona.

Opozorjeno je bilo tudi na nujnost upoštevanja posledic Direktive EU o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, zlasti kar se tiče zagotavljanja uporabe jezika tujih uporabnikov zdravstvenih storitev v postopkih pritožb. Na podlagi razprave na delovnem posvetu bo pripravljen zapis posveta, ki bo posredovan Ministrstvu za zdravje še v okviru javne razprave, v pričakovanju, da bo ministrstvo v nadaljevanju postopka pripombe zainteresirane javnosti v čim večji meri upoštevalo. Zapis bo med drugim služil tudi pristojni Komisiji Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot podlaga za razpravo o končni verziji predloga zakona, ko bo slednji vložen v zakonodajno proceduro.

Video in foto: Milan Skledar

Več sorodnih vsebin in fotografij na: www.skledar.si in www.skledar.tv in na Strokovni televiziji S-TV Skledar, ki oddaja v omrežju T-2.