16. izredna seja Državnega sveta

Na 16. izredni seji Državnega sveta, ki je potekala 22. junija 2020, v dvorani Državnega sveta, so državni svetniki na predlog Interesne skupine delojemalcev obravnavali predlog odložilnega veta na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, ki ga je Državni zbor sprejel 18. junija letos. V imenu predlagatelja je stališče predstavil državni svetnik Branimir Štrukelj. V razpravi je opozoril, da zakonsko besedilo nedopustno znižuje standarde glede varnosti na naših cestah. Raziskovalna naloga EU in uredbe EU ne zahtevajo tako zelo strogih in tudi neživljenjskih standardov, kot jih izpostavljajo predlagatelji veta, pa je bila nasprotnega mnenja poslanka Mojca Žnidarič. Državni svetniki so z 12 glasovi za in 19 glasovi proti zavrnili pobudo Interesne skupine delojemalcev, da Državni zbor vnovič odloča o predlogu novele zakona.

Predlog zakona, na katerega je podan predlog za odložilni veto, je bil v zakonodajni postopek vložen z namenom, da se gasilskim, športnim in kulturnim društvom ter drugim neprofitnim organizacijam olajša prevoze svojih najmlajših članov. Za slednje veljajo administrativne omejitve, ki po besedah predlagateljev povzročajo zgolj nepotrebno visoke stroške, veljajo pa za prevoze skupin otrok v šolo oziroma v linijskem potniškem prometu, medtem ko naj bi na območju Evropske unije veljale le za opravljanje prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu. Predlagatelje je zmotila predvsem obvezna uporaba tahografov pri prevozih skupin otrok, ki jih opravljajo društva in druge nevladne organizacije. Številni deležniki so že glede osnovnega predloga zakona izrazili pomisleke, nekdanja evropska komisarka za promet Violeta Bulc je poudarila pomen tahografov, saj so po njenih besedah edini način, da se preveri število opravljenih delovnih ur, obvezne počitke in nujne prekinitve dela profesionalnih voznikov, z njihovo ukinitvijo pa se zmanjšuje varnost otrok in vseh ostalih udeleženih v prometu. Odprto pismo so poslancem Državnega zbora poslali tudi iz Zavoda Varna pot, v katerem so jih pozvali, naj ne znižujejo standardov varnosti v cestnem prometu. Ob tem so tudi poudarili pomen trdega in dolgoročnega dela vladnih in nevladnih organizacij, s pomočjo katerih so uspeli Slovenijo popeljati iz države z eno od najnižjih stopenj varnosti na cestah na čelo držav Evropske unije, saj je Slovenija danes glede na število umrlih in poškodovanih ena izmed držav z najvišjo stopnjo varnosti na cestah. Pomisleki so bili torej izraženi že k osnovnemu predlogu zakona. Med zakonodajnim postopkom je bil nato predlog zakona z amandmaji spremenjen tako, da spreminja določbe glede opredelitve skupine otrok. Končno besedilo kot »skupino otrok« opredeljuje skupino najmanj petih predšolskih otrok ali otrok, ki obiskujejo osnovno šolo in ki predstavljajo večino potnikov v motornem vozilu, medtem ko se skupina petih ali več otrok družine in sorodnikov ne šteje za skupino otrok. Taka definicija pomeni nedopustno nižanje varnostnih standardov pri prevozih otrok v cestnem prometu, so prepričani predlagatelji odložilnega veta. Predlog zakona tako ne znižuje zgolj varnosti otrok v cestnem prometu, temveč tudi njihovih spremljevalcev in ostalih udeležencev v cestnem prometu, so še prepričani. Sprejeti amandmaji k predlogu zakona in posledično končno besedilo sprejetega zakona tudi prispevajo k deregulaciji poklica voznika in sproščanju ukrepov, katerih namen je zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Dilema neenakega položaja poklicnih voznikov, ki bi morali uporabljati tahograf, in nepoklicnih voznikov, ki jim tahografa po prvotnem predlogu zakona ne bi bilo treba uporabljati, je bila v zakonodajnem postopku rešena na način, da je bila odpravljena obvezna uporaba tahografa pri prevozih otrok, ki ne sodijo v okvir definicije skupine otrok. Sprejeto besedilo zakona torej ne povečuje prometne varnosti, temveč jo znižuje, so prepričani predlagatelji odložilnega veta.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv