22. izredna seja Državnega sveta RS

Državni svet danes izredno o predlogu veta na novelo zakona o vodah

Ljubljana, 6. april 2021

Državni svet je na današnji 22. izredni seji na predlog Interesne skupine negospodarskih dejavnosti obravnaval predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (EPA 1634-VIII). Zakon je Državni zbor sprejel na 67. izredni seji 30. marca letos, državni svetniki pa so predlog odložilnega veta s 14 glasovi za in 19 glasovi proti zavrnili.

Po mnenju predlagatelja je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), EPA 1634-VIII sprejet brez strokovne obravnave, ki bi omogočila tehten razmislek o ključnih posegih na področju varstva voda in bi v javni razpravi zanje pridobila tudi širše družbeno soglasje. Zakon v 2. členu (spremenjen 37. člen) določa, da se na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer med drugim dopušča tudi gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. S tem se je razširila možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. Zakon namreč odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. Posegi so bili doslej mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, sedaj pa jih je zakon razširil tudi na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v skladu z veljavno zakonodajo definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja. To lahko privede do nepopravljive škode za pitno vodo, ekosisteme in zdravje ljudi po vsej Sloveniji in je v nasprotju z ustavnimi pravicami iz 70.a in 72. člena Ustave RS in dolžnostjo Slovenije, da ravna v skladu s 4. členom Vodne direktive, še posebej 7. točko, ki jasno in nedvoumno izpostavlja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je poslabšanje stanja podzemne ali površinske vode dovoljeno. Gre za razširitev možnosti gradnje, ki je bila do sedaj prepovedana. Nova ureditev predstavlja nevarnost poslabšanja površinskih voda po celotni Sloveniji. Ustavni pravici do zdravega življenjskega okolja in pitne vode pa sta v kontekstu te spremembe povsem zapostavljeni. Taka rešitev dejansko izenačuje priobalna in vodna zemljišča z drugimi vrstami zemljišč, za katera je sicer treba pridobiti vodno soglasje, ter tako odpravlja posebno varovalno vlogo tovrstnih zemljišč, da ščitijo površinska vodna telesa s kopnega. S tem, ko bi vodna in priobalna območja izgubila poseben status s svojo varovalno in ekosistemsko vlogo, saj gre za naravne habitate z visoko biodiverziteto, ki nam z vodnimi in obvodnimi ekosistemi zagotavljajo kakovostne, varne in zanesljive vodne vire, bi s posegi na ta območja občutno povečali tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih vodnih teles, ki so glavni viri naše pitne vode.

Pristojna Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesna skupina lokalnih interesov sta obravnavali predlog odložilnega veta in sprejeli sklep, da ga ne podpirata.

Po mnenju ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka predlog odložilnega veta temelji na trhlih in zavajajočih temeljih. Kot je pojasnil v razpravi ne drži, da novela zakona o vodah razširja možnost gradnje na priobalnem zemljišču, velja nasprotno. Vlada po novem ne more več z uredbo posegati v to, kar pa je počela v preteklosti. Prav tako ne drži, da bo po novem poseg možen zgolj na podlagi vodnega soglasja brez upoštevanja gradbene zakonodaje. Ključen pogoj za poseg je urejeno gradbeno dovoljenje, je v pojasnilu izpostavil minister Vizjak. Poleg navedenega so državni svetniki prisluhnili zagotovilom ministra tudi v kontekstu, da se primarno z novelo želi čimprej aktivirati nujno potrebna sredstva za vzdrževanje vodotokov, in da je v postopkih lahko vključena zainteresirana javnost.

Državni svetnik Miroslav Ribič je v podporo odložilnemu vetu predlagal dodatni amandma, saj ga skrbi, da bo povečanje gradnje zaradi zasebnega interesa na priobalnem pasu imelo negativne okoljske posledice.

Na podlagi predstavljenih argumentov v razpravi je Državni svet predlog odložilnega veta na novelo zakona o vodah zavrnil s 14 glasovi za in 19 glasovi proti.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv