26. izredna seja Državnega sveta RS

Na 26. izredni seji Državnega sveta tokrat o predlogu veta na novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah

Na 26. izredni seji Državnega sveta RS so državne svetnice in državni svetniki na pobudo Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport odločali o predlogu za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS-B), ki ga je Državni zbor sprejel na 24. redni seji, 9. julija letos. Predlog odložilnega veta je Državni svet sprejel z 17 glasovi za in 1 glasom proti. Po mnenju predlagateljev odložilnega veta bi bilo treba Direktivo EU ustrezneje implementirati v slovenski pravni red, upoštevajoč slovensko nacionalno posebnost, identiteto, slovenski jezik in pa majhnost slovenskega tako kulturnega kot gospodarskega trga oz. realnih možnosti in pogojev za slovensko avdiovizualno produkcijo.

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 39. redni seji, 17. junija 2021, obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS-B), ki ga je Vlada predložila v obravnavo Državnemu zboru. Komisija na podlagi predstavljenih pripomb zainteresiranih deležnikov in razprave članov komisije ter ob ugotovitvi, da ni bila seznanjena z napovedanimi predlogi amandmajev k predlogu zakona, ki naj bi upoštevali nekatere pripombe, predloga zakona ni podprla. Državni svet na 42. redni seji, 7. julija 2021, ni sprejel predloga mnenja, da se ne podpre dopolnjenega predloga zakona, sprejetega na Odboru Državnega zbora za kulturo na 14. redni seji, 23. junija 2021, ker v dopolnjenemu predlogu zakona niso bile upoštevane pripombe zainteresirane javnosti in pristojne Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport.

Z ZAvMS-B se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, v nadaljevanju Direktiva EU) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L št. 303 z dne 28. 11. 2018, str. 69–92). Z omenjeno obveznostjo Direktiva EU želi primarno urediti nevzdržen položaj evropskih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v primerjavi z večjimi ponudniki izven držav članic, kot je npr. Netflix. Direktiva EU bi se glede obveznosti kvot evropske produkcije morala implementirati izključno za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, pri čemer pa se kot finančna obveznost (prispevek v sklad) določi le v tistem delu oziroma za tiste ponudnike, ki evropskih kvot ne zagotavljajo ali jih ne zagotavljajo v predpisanem deležu. Tako bi se pri določitvi morebitne finančne obveznosti ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo moral upoštevati obseg kataloga evropskih avdiovizualnih del, ki ga ponudnik zagotavlja in njegove že siceršnje vložke v evropsko (in s tem slovensko) produkcijo avdiovizualnih del. Predlog zakona je v prvotni različici to logično rešitev že upošteval, saj je določal, da se kot prispevek upoštevajo neposredna vlaganja v razvoj scenarija in v snemanje evropskega avdiovizualnega dela; neposredna vlaganja v obnovo in restavracijo starejših evropskih avdiovizualnih del v skladu s prednostnim seznamom, potrjenim s strani ministrstva, pristojnega za kulturo, in nakup licenčnih pravic za evropska avdiovizualna dela. To bi bila primerna in z Direktivo EU skladna rešitev, pri čemer bi se morala obveznost prispevka v Sklad za evropsko avdiovizualno produkcijo nanašati izključno na ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo. Sprejeti zakon pomeni le nesorazmerno (6 %) prikrito obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, ker jih postavlja v podrejen položaj v primerjavi s tujimi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev, ki na slovenskem trgu le pridobivajo prihodke, v avdiovizualno produkcijo pa ne vlagajo. Zakon prav tako nedosledno oziroma nejasno opredeljuje prispevek za razvoj evropskih avdiovizualnih del, in sicer, ali so osnova za določitev prispevka vsi prihodki od avdiovizualnih medijskih storitev ali samo od avdiovizualnih medijskih storitev in naročnin ter oglaševanj. Izpostavlja se tudi pomanjkljivo opredelitev Sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo, ki se bo financiral s prispevkom za razvoj evropskih avdiovizualnih in bo z njim upravljalo ministrstvo, pristojno za kulturo. V ZAvMS-B namreč ni opredeljenih kriterijev za porabo teh sredstev oziroma je to prepuščeno podzakonskim aktom oziroma presoji ministrstva.

Po mnenju predlagateljev odložilnega veta bi bilo treba Direktivo EU ustrezneje implementirati v slovenski pravni red, upoštevajoč slovensko nacionalno posebnost, identiteto, slovenski jezik in pa majhnost slovenskega tako kulturnega kot gospodarskega trga oz. realnih možnosti in pogojev za slovensko avdiovizualno produkcijo. Opozorili so tudi na problematiko glede pretiranega oglaševanja tako glede deleža pri samem predvajanju avdiovizualnih del kot deleža, ki ga slovenskim zasedajo tuji oglaševalci, in nesorazmernost ponudbe med tujo in slovensko produkcijo. Zavzeli so se za t. i. pozitivno diskriminacijo glede obdavčenja slovenskih avdiovizualnih del oziroma za podporo ustvarjanju in predvajanju slovenske avdiovizualne produkcije in za zaščito slovenskega jezika.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv