29. redna seja Državnega sveta
Na 29. redni seji Državnega sveta namenili pozornost tudi ukrepom za omilitev posledic epidemije zaradi korona virusa.
S spremembami zakona do nadomestila za starša, ki sobiva ob hospitaliziranemu otrok
Ljubljana, 13. maj 2020 – Državni svetniki so na današnji 29. redni seji Državnega sveta RS kot ključne obravnavali spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki zvišuje starostno mejo otrok, ki so upravičeni do sobivanja z enim od svojih staršev v zdravstvenem zavodu v času svoje bolezni do dopolnjenega 15. leta.
Državni svetniki so po razpravi sprejeli predlog besedila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanja, ki med drugim enemu od staršev, ki sobiva ob hospitaliziranemu otroku za čas sobivanja, daje pravico do nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela. Poleg tega zakon zvišuje starostno mejo otrok, ki so upravičeni do sobivanja z enim od svojih staršev v zdravstvenem zavodu v času svoje bolezni, s 6 na do dopolnjenih 15 let. Trenutno postavljena starostna meja do vključno 5 let se namreč v praksi kaže kot prenizka. Pri sobivanju gre namreč za pravico otroka in ne starša, možnosti uresničevanja pravice pa morajo biti dane pod enakimi pogoji vsem otrokom, ki še niso sposobni sprejemati odločitev o svojem zdravljenju. Predlog zakona sledi tudi pobudam pediatrov, da bi se nega ožjega družinskega člana vodila v koledarskih in ne delovnih dnevih. Na tak način se zagotavlja enako obravnavo staršev ter posledično tudi otrok, saj po obstoječi ureditvi lahko med starši pri trajanju odsotnosti zaradi nege ožjega družinskega člana prihaja do neutemeljenih razlik na podlagi tega, koliko dni v tednu delajo. S tem se bo tudi zmanjšalo administrativno breme za izvajalce zdravstvene dejavnosti na primarni ravni.
Rdeča nit točke pobude in vprašanja državnih svetnikov je bila ukrepanje za omilitev posledic sprejetih protikoronskih ukrepov. Državni svetnik dr. Matjaž Gams je podal pobudo, naj Vlada RS sprosti t. i. protikoronske ukrepe in poskrbi za čim hitrejši zagon gospodarstva v celoti – ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov – ter pripravi natančen pregled finančnega stanja z namenom preprečitve prezadolževanja. Opozoril je še, da je treba opraviti natančen pregled obstoječega finančnega stanja, saj obstaja utemeljena skrb, da bo nadaljevanje obstoječega delovanja pripeljalo do hude gospodarske krize in potrebe po prestrogih varčevalnih ukrepih. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo in ostala ministrstva pa je pozval, naj omogočijo enotno podaljšanje rokov za poročanje in izvedbo domačih in mednarodnih projektov na vseh področjih, zlasti pa na področju kulture, znanosti, visokega šolstva, izobraževanja in športa, za štiri mesece. Poleg tega je pozval Ministrstvo za okolje in prostor, naj v sodelovanju s predstavniki stroke s področja varstva okolja sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo zagotavljali možnost učinkovitega okoljevarstvenega nadzora v okviru gradbene zakonodaje, in ukrepe za kakovostno strokovno varovanje okolja. Podlaga za to naj bo Bela knjiga strokovnega varovanja okolja, ki je bila izdana marca letos na podlagi prispevkov, ki so bili predstavljeni na strokovnem posvetu z naslovom Znanost o okolju.
Državni svetnik Tomaž Horvat pa je na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovil pobudo, da v primeru, če invalidi, ki so zaposleni za krajši delovni čas, niso upravičeni do dodatka iz 33. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, to uredi in se jih čim prej uvrsti med upravičence.
Na seji so se državni svetniki seznanili tudi z zaključki posveta z naslovom Finančni položaj slovenskih občin, ki ga je na pobudo Interesne skupine lokalnih interesov organiziral Državni svet. Na posvetu so soočili poglede državni svetniki, županje in župani na eni strani ter politični odločevalci – predstavniki političnih strank na drugi strani glede odprtih vprašanj financiranja občin. Na podlagi izmenjave mnenj in podanih predlogov so poiskali možne rešitve za ustreznejši sistem financiranja občin.
Kot zadnje pa so se na seji seznanili s pripravami na volitve predsednika in podpredsednika Državnega sveta ter predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta ob izteku prve polovice VI. mandata. Volitve bodo potekale 10. junija.
Video in foto: Milan Skledar /S-tv