34. redna seja Državnega sveta RS, 2020

Na novembrski, 34. redni seji DS RS so se navzoči seznanili z osnutki pokrajinske zakonodaje, ki so objavljeni v posebnem e-zborniku Pokrajine v Sloveniji. Seznanili so se še z letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2019 in potrdili Franja Naraločnika za novega člana Državnega sveta kot predstavnika lokalnih interesov, ki je na tem mestu nadomestil Bojana Kontiča, ki mu je mandat potekel 5. avgusta.

Državni svet kot drugi dom slovenskega parlamenta, ki zastopa široko paleto družbenih interesov in sodeluje s civilno družbo, je lani, po dogovoru s predsednikom Republike, Državnega zbora in Vlade, prevzel vlogo koordinatorja oživitve in vodenja procesa ustanovitve pokrajin. V ta namen je bila ustanovljena tudi Strokovna skupina Državnega sveta RS za pripravo pokrajinske zakonodaje. Z osnutki pokrajinske zakonodaje strokovna skupina predlaga teritorialne členitve Republike Slovenije na pokrajine, ureditev pravnega statusa pokrajine, področja nalog, organizacijo, sodelovanje prebivalcev pri odločanju, pokrajinsko upravo, načela urejanja financiranja pokrajin, statut pokrajine in pokrajinske predpise, sodelovanje pokrajine z občinami, državnimi organi in medsebojno sodelovanje pokrajin, postopek spremembe imena, sedeža in območja pokrajine, naloge pokrajine ter druge zadeve, pomembne za začetek dela pokrajin. To je dobra osnova za javno in odprto razpravo v lokalnih skupnostih o vzpostavitvi druge ravni lokalne samouprave, ki jih Slovenija z vidika razvojnih potreb in čedalje večje centralizacije nujno potrebuje. Državni svet je tudi pozval občinske svete, da se do 1. marca 2021 opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje.

Državni svet je v nadaljevanju seje podprl dopolnjen predlog zakona o finančni razbremenitvi občin (v drugi obravnavi), ki sledi dolgoletnim opozorilom Državnega sveta o finančni podhranjenosti lokalne samouprave in njegovemu zavzemanju za zmanjšanje stroškov oz. njegovemu nasprotovanju zniževanju primerne porabe za financiranje zakonskih nalog ob istočasnem nalaganju novih obveznosti brez zagotavljanja finančnih virov. Državni svet predlaga, da se v nadaljnjem procesu iskanja rešitev za zagotavljanje normalnega financiranja lokalne samouprave naslovi tudi vprašanje raznolikosti občin in posledično s primernimi mehanizmi v okviru reforme sistema financiranja občin zagotovi upoštevanje njihovih različnih razvojnih potreb in specifik (npr. naraščanje števila prebivalstva ali odseljevanje, obmejne občine, mestne občine, obsežnost gozdnih cest, itd.).

Pri obravnavi poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2019 je Državni svet ocenil, da Zavod svoje zakonsko dodeljene naloge izvajalca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja dobro obvladuje, da pa, kot poudarja tudi Zavod, je njegova uspešnost v veliki meri povezana z aktualno uspešnostjo slovenskega gospodarstva, kar je bilo razvidno tudi 2019. Državni svet kot enega od pomembnih elementov, ki bodo krojili vsebino in vplivali na vzdržnost sistema pokojninskega zavarovanja v prihodnje, izpostavlja še vedno zaskrbljujoče demografske trende, s poudarkom na nizki stopnji rodnosti in nizkem deležu aktivne delovne sile. Zato se na dolgi rok zelo verjetno ne bomo mogli izogniti postopnemu prilagajanju pogojev za starostno upokojitev tako z vidika zahtev glede dosežene pokojninskega dobe kot tudi najnižje starostne meje za upokojitev.

Državni svetniki so se seznanili tudi s 17 zaključki posveta Večletni finančni okvir 2021–2027 in razvoj kohezijske regije Zahodna Slovenija in s poročilom o delu inšpektorata RS za delo za leto 2019.

Pod točko vprašanja in pobud državnih svetnikov pa je Državni svet na Vlado RS naslovil pobudo, naj se za celovito ureditev področje lastništva kategoriziranih občinskih in državnih cest, ki potekajo preko zasebnih zemljišč, ustanovi delovno skupino in v njeno delo vključi tudi predstavnike Komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Na to problematiko že vrsto let opozarja tako Državni svet kot Varuh človekovih pravic.

Državni svetnik Peter Požun je podal pobudo Vladi RS naj v čim krajšem možnem času Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložita zakonske podlage za izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za zaposlene na najbolj izpostavljenih delovnih mestih v višini 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.

Državni svetnik Bojan Kekec pa je prav tako na Vlado RS naslovil pobudo naj dopolni Odlok o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami epidemije COVID-19, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, še naprave za dezinfekcijo površin v bolnišnicah in drugih zaprtih prostorih, kot je robot za UV-C dezinfekcijo površin.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv