37. redna seja Državnega sveta RS

sreda, 24. 02. 2021

Ljubljana, 24. februar 2021

Državni svetniki so danes na 37. redni seji obravnavali drugo obravnavo predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu ter predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Seznanili pa so se tudi s Sedmim poročilom o položaju romske skupnosti v Sloveniji.
Državni svet je obravnaval dopolnjen predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS), ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada RS. Državni svetniki so se seznanili z rešitvami predlaganega zakona, ki predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v Nacionalni demografski sklad (NDS) ter koncentracijo lastništva in upravljanja naložb Republike Slovenije na enem mestu.

Ureja se torej prenos naložb Republike Slovenije, Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Družbe za upravljanje terjatev bank, Družbe za svetovanje in upravljanje in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v lastništvo NDS, akte ter postopke upravljanja naložb. Po predvidevanjih predlagatelja bodo zakonske rešitve zagotovile neodvisnost in avtonomnost sklada pri upravljanju njegovih naložb ter bistveno povečale vrednost namenskega premoženja sklada, s tem pa s sofinanciranjem obveznega pokojninskega zavarovanja pripomogle k dodatni pokojninski varnosti v prihodnosti. Strateške naložbe sklada, s katerimi sklad samostojno in neodvisno upravlja, se trajno namenjajo za doseganje javnih ciljev na področju krepitve vloge sklada pri zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne, kar pa državni svetniki večinsko podpirajo. Državni svet je bil seznanjen tudi s predvidevanji glede donosnosti upravljanja naložb Republike Slovenije, ki naj bi v večji meri kot doslej zagotavljala stabilen vir sredstev pokojninski blagajni. Državni svet ugotavlja, da obravnavani predlog zakona doživlja podobno usodo kot Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, katerega sprejem se prav tako odmika že več let, saj so interesi posameznih interesnih skupin tako raznoliki, da ni možno najti soglasja o glavnih vprašanjih njegove vsebine in implementacije. Tako je moč tudi v zvezi s tem predlogom zakona ugotoviti, da se je Ekonomsko-socialni svet sicer s predlogom zakona seznanil, večkrat ga je obravnavala tudi pogajalska skupina, vendar je razprava ostala na ravni konceptualnih vprašanj, kjer so bila velika razhajanja, o samih predlogih členov pa ni bilo opravljene poglobljene razprave. Kljub polemični razpravi so državni svetniki predlogu prižgali zeleno luč.

Državni svet je obravnaval tudi dopolnjen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2I), ki ga je v osnovni različici v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper. Državni svet ugotavlja, da želi predlagatelj s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona zagotoviti višji življenjski standard bodočim upokojencem in njihovo enakopravno obravnavo pri odmeri pokojnine. Državni svet je seznanjen tudi z mnenjem Vlade RS, ki je predlagano novelacijo zakonskih določb v prvotno predloženi različici podprla, a v nadaljevanju zakonodajnega postopka napovedala vložitev amandmajev z namenom bolj enakomerne obremenitve pokojninske blagajne in pravičnejših pogojev za upokojevanje. Državni svet izraža podporo predlogu za skrajšanje obdobja za dvig odmernega odstotka in s tem hitrejši izenačitvi položaja žensk in moških z vidika pogojev za odmero pokojnine. Seznanjen je bil tudi s pozivom k izvedbi podrobnejših analiz finančnih posledic predloženih sprememb veljavne zakonodaje, izraženim v razpravi pristojne Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, saj bodo predvideni posegi v zakonodajo lahko v pomembni meri vplivali na obremenitev blagajne pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Državni svet poziva poslanke in poslance, da se tudi v prihodnje angažirajo pri reševanju katere od dlje časa trajajočih problematik, ki jih pogosto izpostavljajo Državni svet in njegove komisije, saj se je v praksi izkazalo, da je usoda posameznega zakonskega predloga velikokrat odvisna prav od njegovega predlagatelja. Kot je na seji poudaril državni svetnik Danijel Kastelic, je tudi Državni svet predlagal novelacijo predmetnega zakona, s katero je želel odpraviti neenakost med zavarovanci s telesno okvaro. Omenjena novela trenutno še čaka na obravnavo na pristojnem Odboru Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Državni svet pa poziva navedeni odbor ter  Državni zbor, da navedeno novelo čim prej obravnavata in da jo Državni zbor sprejme ter posledično odpravi neenakost med upravičenci do nadomestila za telesno okvaro. Stališče Vlade do predloženih rešitev je namreč odklonilno, saj napoveduje sprejem sistemskih rešitev, kar pa, kot kaže, še ne bo kmalu.

V nadaljevanju se je Državni svet seznanil še s 7. poročilom o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada RS oz. Urad Vlade RS za narodnosti. Pri pripravi pa so sodelovala ministrstva, lokalne skupnosti in Svet romske skupnosti kot krovna organizacija. Poročilo za 2019 je potrdila tudi posebna delovna skupina Vlade RS za obravnavo romske problematike. Državni svet je bil seznanjen, da je poročilo nastajalo že v času priprav na nov Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030. Državni svet si želi, da se bo delovanje na področjih, ki glede na poročilo prinašajo rezultate, še okrepilo in da bodo upoštevana tudi priporočila, ki jih je Državni svet oblikoval ob obravnavi prejšnjih poročil in jih posredoval ustreznim inštitucijam. Državni svet pozdravlja imenovanje posebne delovne skupine za obravnavo romske problematike, v katero so vključeni tudi župani, ki dobro poznajo problematiko in so dnevno soočeni s težavami na terenu, v romskih naseljih in v njihovi okolici. Državni svet se strinja, da je velika ovira za večjo zaposljivost pripadnikov romske populacije v splošnem nizka raven izobrazbe, zato je treba na tem področju okrepiti ukrepe in prizadevanja. V obrazložitvi je državni svetnik Rajko Fajt ob tem poudaril, da je usmeritev v povečanje vpisa romskih otrok v krajše programe predšolske vzgoje pomemben korak naprej. Državni svetniki so ob obravnavi poročila izpostavili tudi varnostne razmere v nekaterih lokalnih skupnostih in težave s sobivanjem prebivalstva v romskih naseljih in okoliškega prebivalstva, pri čemer je problem izrazit v JV Sloveniji. Državni svet na podlagi poročila izreka pohvale delovanju Policije na terenu in njenemu doslednemu  odzivanju na varnostne situacije v lokalnem okolju. Državni svetniki so se seznanili še z načinom, na katerega se romska skupnost sooča z epidemijo COVID-19 ter tudi s prihodnjimi usmeritvami in ukrepi za izboljšanje položaja romske skupnosti, ki bodo tudi v naprej zahtevala največ dela in jasno usmerjene ukrepe. Še v naprej bo glavna pozornost usmerjena v socialno politiko, izobraževanje in urejanje prostora in na področje zagotavljanja varnosti.

Državni svetniki so se seznanili še s poročilom o delu Državnega sveta v šestem mandatnem obdobju za leto 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Kot je poudaril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca smo bili v Državnem svetu med prvimi, ki smo svoje seje izvedli na daljavo. V Državnem zboru so bile v tem letu uspešne kar 4 zakonodajne iniciative, uspešni smo bili tudi z zahtevo za odložilnim vetom na zakon o tonaži. V sodelovanju s strokovno skupino smo pripravili osnutek pokojninske zakonodaje za odločanje na lokalni ravni.
Med pobudami in predlogi državnih svetnikov je Tomaž Horvat predlagal, da se razpise specializacij za zdravnike in doktorje dentalne medicine v čim večji meri prilagodi potrebam v posameznem lokalnem okolju, pri čemer naj se lokalnim skupnostim in javnim zdravstvenim zavodom na primarni ravni zagotovi večji vpliv na sprejete odločitve. Poleg tega naj se po njegovem predlogu predstavniku javnega zdravstvenega zavoda na primarni ravni, kadar kandidat za specializanta kandidira na razpisu za izvajalca v okviru izbirnega postopka, najde način za njegov večji vpliv na končni izbor. Poleg tega je dal Ministrstvu za zdravje pobudo, naj čim prej izvede že načrtovano nabavo naprave za zdravljenje s celično terapijo CAR-T, ki bo bolnikom z redkimi krvnimi boleznimi omogočila preživetje in boljše življenje. Podal je tudi vprašanje o nerešeni problematiki pravilnika o poklicnih boleznih, naslovljeno na ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Državni svetnik dr. Matjaž Gams je podal predlog, da se prouči možnost vzpostavitve zakonskih podlag, ki bodo zagotovile varno zaposlitev za vse delavke, ki so pred nedavnim rodile oziroma so na porodniškem dopustu, delo pa vsaj eno leto opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. 

Ministrstvo za zdravje pa je državni svetnik Igor  Antauer pozval, naj z namenom skrajšanja čakalnih dob in razbremenitve zdravnikov specialistov oftalmologije regulira poklic optometrista in ga v skladu s tretjim odstavkom 62. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ponovno uvrsti na seznam poklicev v zdravstvu. Zakaj še ni bil sprejet in uveljavljen nov pravilnik o poklicnih boleznih in kakšna je predvidena časovnica njegovega sprejemanje, je pristojni ministrstvi za zdravje in delo spraševal državni svetnik Tomaž Horvat. Državni svetnik Franc Rokavec pa je podal pobudo, naj se z ustreznimi ukrepi ustavi in nadomesti vsak izgubljeni m2 kmetijske obdelovalne površine, ter da naj se z ustreznimi ukrepi zagotovi, da se kmetijska zemljišča ob morebitnem opuščanju kmetovanja ne bodo zaraščala, ampak bi ostala aktivna v svoji funkciji. Na ministrstvo za kmetijstvo je tudi Branko Tomažič naslovil vprašanje, zakaj SiDG ne izvaja poseka lesa v državnih gozdovih po načrtu in zakaj ne dobavlja tekoče lesa domačim kupcem na podlagi sklenjenih pogodb ali celo plačanih avansov. Zanimalo pa ga je tudi, zakaj znak kakovosti »Izbrana kakovost – Slovenija« ni zaživel za prašičje meso. Na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je državni svetnik Danijel Kastelic podal pobudo, naj na podlagi sprememb in/ali dopolnitev veljavne zakonodaje zagotovi sistemsko ureditev pravice do spremljevalca na poti v in iz vzgojno izobraževalne ustanove za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, če slednji potrebujejo spremstvo. Financiranje navedene pravice naj se zagotovi iz državnega proračuna, bodisi neposredno bodisi na podlagi povračila stroškov posamezni lokalni skupnosti.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv