38. redna seja Državnega sveta

38. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA RS

sreda, 17. 03. 2021

Podprli spremembe zakonov o vrtcih, zaščiti otrok v kazenskih postopkih in stanovanjskega zakona

Ljubljana, 17. marec 2021 – Državni svet je na današnji 38. redni seji podprl spremembe in dopolnitve Zakona o vrtcih, Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke ter Stanovanjskega zakona. Podprl je tudi predlog deklaracije o delovanju Slovenije v institucijah Evropske unije v prihodnjih štirih letih. Pobude in predlogi svetnikov so se v veliki meri nanašali na Covid-19.

Državni svet je podprl predlog deklaracije o usmeritvah delovanja RS v inštitucijah Evropske unije v obdobju 2021–2024 in pozdravil skladnost časovne veljavnosti Predloga deklaracije s trajanjem Strateške agende Evropske unije 2019–2024 ter z mandatom Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Predlagana deklaracija tako zagotavlja politične usmeritve, ki bodo prispevale k lažjemu načrtovanju, večji stabilnosti ter učinkovitosti dela resornih ministrstev. Državni svet podpira vseh šest prednostnih področij delovanja Republike Slovenije v Evropski uniji, ob tem pa meni, da bi bilo treba okrepiti njeno delovanje na več področjih: ustrezno bi bilo treba umestiti področje kibernetske kriminalitete in digitalne odpornosti, saj pravni sistemi niso prilagojeni novim digitalnim razmeram. Na področju zdravja izpostavlja digitalizacijo in poklicne kompetence v zdravstveni negi kot glavna izziva, ki bi morala biti ustrezno obravnavana in ovrednotena tako v Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost kot na področju izvajanja programov in črpanja sredstev kohezijske politike. Slovenija ima posebno odgovornost do držav Zahodnega Balkana, zato si mora še naprej prizadevati, da bo Evropska unija Zahodnemu Balkanu namenjala ustrezno pozornost v okviru širitvenega procesa. Poleg tega Državni svet zagovarja celovito in dejavno sodelovanje Evropske unije in ZDA. Zaveda se, da sodijo odnosi z ZDA med geostrateške prednostne naloge Evropske unije. Prav tako se zaveda pomena umestitve držav članic Evropske unije v svetovne trgovinske tokove in sprejetja instrumentov skupne trgovinske politike. Slovenija bo morala v procesu okrevanja po pandemiji COVID-19 posebno pozornost posvetiti čim bolj uspešnemu in učinkovitemu čezmejnemu in medregionalnemu sodelovanju. Za uspešno uresničevanje svojih interesov bi zato morala Republika Slovenija, po mnenju Državnega sveta pozornost posvetiti financiranju ukrepov sodelovanja in dodatnim aktivnostim na navedenem področju.

Državni svetniki so v nadaljevanju podprli tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – skrajšan postopek. Ta daje večjo avtonomijo občinam, ustanoviteljicam javnih zavodov na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, in pomeni možnost, da občina zavrne financiranje zasebnega vrtca, če je na njenem območju dovolj prostih mest v mreži javnih vrtcev. Državni svet meni, da takšna rešitev v ničemer ne omejuje ustanavljanja in delovanja zasebnih vrtcev, ampak le zagotavlja, da občina na svojem območju glede na potrebe in finančne zmožnosti vpliva na oblikovanje mreže vrtcev, ki jih (so)financira. V tem sklopu Državni svet podpira tudi objavo javnega razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Republiki Sloveniji v proračunskem obdobju 2021–2024, saj v zadnjem desetletju ni bilo razpisov in so občine morale same zagotavljati sredstva za investicije v dodatne kapacitete v javnih vrtcih. Pri tem ocenjuje, da je dobro organizirana in finančno stabilna ter finančno transparentna javna mreža vrtcev izjemnega pomena za kakovostno predšolsko vzgojo za vse otroke, zlasti pa otrokom iz socialno in kulturno šibkejšega okolja omogoča enakopraven dostop do vzgojnih vsebin, ki so podlaga tudi za kasnejše izobraževanje. Državni svet zato poudarja, da morajo imeti občine, ki so prve pristojne in odgovorne za organizacijo predšolske vzgoje, pomembno vlogo pri odločitvi, ali in pod kakšnimi pogoji bodo lahko financirale tudi zasebne vrtce.

Pod peto točko je Državni svet obravnaval in podprl dopolnjen predlog zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), ki ga je v osnovni različici v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Model hiše za otroke namenjen zaščiti otrok, ki so udeleženi v kazenskih postopkih bodisi kot žrtve ali priče, v določenih primerih pa lahko tudi kot mladoletni storilci kaznivih dejanj. Projekt bo omogočil, da se otroci, zlasti žrtve spolnih zlorab, v kazenskih postopkih obravnavajo na njim primeren način, z visoko usposobljeno strokovno podporo in v otroku prijaznem in varnem okolju.

V nadaljevanju je Državni svet podprl tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona. S predlagano novelo se prvenstveno želi ustaviti trend krčenja fonda javnih najemnih stanovanj ter vzpostaviti vzdržne pogoje za poslovanje stanovanjskih skladov. Državni svet podpira predlog zakona, s katerim se odpravljajo najakutnejše težave pri izvajanju stanovanjske zakonodaje in pomeni prvi korak pri vzpostavljanju bolj normalnih razmer na področju stanovanjske politike. Državni svet še posebej podpira dolgo pričakovano uskladitev neprofitne najemnine, ki bo omogočila pokrivanje stanovanjskih stroškov in zaustavitev trenda upadanja fonda javnih najemnih stanovanj. Z vidika prenove starejšega stavbnega fonda in izboljšanja kakovosti bivanja Državni svet tudi pozdravlja predlagano znižanje potrebnih soglasij za izvedbo določenih poslov v večstanovanjskih stavbah. Med drugim pa pričakuje, da bo Vlada oz. pristojno Ministrstvo za okolje in prostor v najkrajšem možnem času pristopilo k celoviti reformi stanovanjske zakonodaje in naslovilo ostala odprta vprašanja, poiskalo usklajene in kompromisne rešitve med vsemi deležniki na področju stanovanjske politike ter uredilo razmere na stanovanjskem področju v okviru ciljev, ki si jih je država zadala z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Državni svet se je seznanil tudi s Poročilom o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2019, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Pri tem je kritičen do pozne predložitve poročila in se sprašuje o razlogih za navedeno zamudo. Opozarja tudi na neažuriranost nekaterih podatkov in se ne strinja z oceno, da se je varnost prometa v prvi polovici leta 2019 poslabšala, v drugi polovici pa izboljšala, saj je treba podatke obravnavati skozi daljše časovno obdobje in primerjati večletni trend oz. povprečje statističnih kazalcev. Prav tako opozarja, da je treba stremeti k »Viziji nič«, ki pomeni nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih oseb zaradi prometnih nesreč v Sloveniji.

Pod točko pobude in vprašanja državnih svetnikov se je kar nekaj vprašanj nanašalo na Covid-19. Tako je Interesna skupina negospodarskih dejavnosti podala pobudo, naj Vlada zagotovi čim večjo razpoložljivost vseh učinkovitih in varnih cepiv proti COVID-19, s pomočjo domače farmacevtske industrije pa naj se čim prej pristopi k licenčni proizvodnji cepiv. Poleg tega pa naj pri načrtovanju bodočih ukrepov za zmanjšanje posledic epidemije Covid-19 uporabi tudi nagrajeni razviti računalniški model Instituta Jožef Stefan.

Janoš Kern je Vladi predlagal, naj med prednostne skupine za cepljenje uvrsti tudi kulturnike in športnike, ki so pri svojem delu posebej izpostavljeni virusu. Vprašanja Bojana Režuna in Tomaža Horvata pa se nanašajo na načrt okrevanja po krizi, povezani s Covid-19. Tako ju med drugim zanima, v kakšni fazi je nabor projektnih predlogov, ki so jih razvojne regije poslale Službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kdaj bodo objavljeni javni razpisi in kakšna bo vsebina področij. Ali bo Severno Primorska (Goriška) razvojna regija upravičena tudi do koriščenja sredstev Sklada za pravičen prehod ter ali je bila že sprejeta odločitev glede števila operativnih programov finančne perspektive 2021–2027?

Tomaž Horvat je v nadaljevanju zastavil še vprašanje ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, glede pravice do enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb z nizkimi dohodki. Če se zahteva izpolnitev tako pogoja starosti 65 let in mora biti hkrati nosilec oziroma član kmetije, potem predlaga, naj se v prvem naslednjem paketu interventne zakonodaje, povezane s COVID-19, ali z novelacijo ZIUPOPDVE starejšim osebam brez pokojnine ali z nizkimi dohodki omogoči pravico do enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja brez vezave na izvajanje kmetijske dejavnosti, torej že zgolj na podlagi dosežene starosti 65 let in dohodkov, nižjih od postavljenega dohodkovnega cenzusa v višini 591,20 evra. Na omenjeno ministrstvo je pobudo naslovil tudi Dejan Crnek, in sicer naj čim prej spremeni in dopolni Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev ter Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev v delu, kjer urejata socialnovarstveno storitev pomoči družini na domu (PND). Zaradi zastarelosti pravilnikov, ki urejata PND, in neusklajenosti izvajalci storitev PND ne morejo pravilno izračunavati cene storitev, pri čemer gre za javna sredstva in sredstva uporabnikov ene najbolj ranljivih skupin prebivalstva.

Tomaž Horvat je v nadaljevanju Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije predlagal, naj v primeru darovanja krvotvornih matičnih celic pri refundaciji nadomestila plače delodajalcem upošteva tudi dneve predhodnih pregledov in testiranj potencialnih darovalcev. Francij Rokavec pa je predlagal, naj Slovenija vzpostavi enoten sistem financiranja gradenj in urejanja kategoriziranih državnih kolesarskih povezav na način, ki bo omogočil, da bodo tudi območja, kjer so državne kolesarske povezave, še zlasti D.2 kategorizacije na lokalnih cestah, tudi upravičene do sofinanciranja iz državnega proračuna. Dušan Strnad pa je naslovil vprašanja na ministrstvo za javno upravo in opozoril glede težav prebivalcev obmejne občine Osilnica zaradi onemogočenega dostopa do mobilnega signala in internetnih storitev, kar se je še posebej izkazalo za problematično v času epidemije zaradi šolanja ter dela od doma.  Ta in tudi druge obmejne občine se že brez tovrstnih težav borijo s problemom izseljevanja ljudi. Dr. Matjaž Gams pa je naslovil vprašanje glede omejitev in prepovedi uporabe avtonomnih orožnih sistemov in ali namerava Državni zbor izpeljati ali podpreti kakšno akcijo v smeri omejevanja njihovega razvoja.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv