Ponedeljek, 29. april 2019

4. izredna seja Državnega sveta

Državni svetniki z odložilnim vetom vrnili na poslanske mize spremembo Zakona o praznikih

Državni svetniki so se danes sestali na 4. izredni seji, kjer so z 21 glasovi za in 9 glasovi proti sprejeli predlog odložilnega veta na Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Državni svet tako predlaga, da Državni zbor ponovno odloča o tej spremembi zakona ter jo zavrne. Prvopodpisani Branko Tomažič in skupina državnih svetnikov predlagateljem zakona očitajo, da gre za predvolilno in ideološko obarvano temo in da z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom »priključitev« zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Prepričani so, da lahko uveljavitvi zakona v takšni obliki sledijo neugodne mednarodno – pravne in politične posledice. Prav zato Državni svet zahteva, da Državni zbor ponovno odloča o tej spremembi zakona in pri vnovičnem odločanju z maksimalno odgovornostjo upošteva obrazložene argumente s strani državnih svetnikov.

Glavni razlog za odložilni veto je ta, da gre za problematiko, ki sega vse do leta 2005, ko smo v Sloveniji uzakonili praznik v spomin na vrnitev Primorske v sestavo matične domovine. O imenu in datumu se je tedaj v strokovnih krogih veliko razpravljalo, odločitev pa je bila sprejeta brez nasprotovanj. Vse do lanskega leta ni bilo nikoli problematizirano, da se praznik preimenuje v drugačno formulacijo imena, in sicer namesto vrnitve v priključitev. Da takšno preimenovanje ni potrebno, pričajo tudi zgodovinske okoliščine. Primorska je bila vedno večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom, tako kot ostalo ozemlje, ki je bilo pred 1. svetovno vojno del Avstro – Ogrske. Po 1. svetovni vojni je bila priključena k Republiki Italiji, s Pariško mirovno pogodbo leta 1947 pa vrnjena Sloveniji. Že samo dejstvo, da je bila vrnitev utemeljena na mirovni pogodbi, ki jo je v soglasju in dogovoru podpisalo več držav, govori proti formulaciji, da gre v tem primeru za enostranski akt priključitve. Predlagatelji veta so mnenja, da je dikcija poimenovanja praznika kot »vrnitve« ustreznejša prav zaradi konteksta vrnitve slovenskega narodnostnega ozemlja v sestavo slovenskega matičnega ozemlja.

Državni svetniki so v okviru razprave opozorili še na širši pogled problematike v luči vpliva na slovenske narodne interese v Prekmurju, kjer prav Prekmurci odločno nasprotujejo terminu »priključitev Prekmurja k matični domovini« iz sorodnih razlogov, kot jih navajajo predlagatelji odložilnega veta.