Izjavi mag. Kavčiča in dr. Šušteršiča po 41. izredni seji Državnega sveta

Državni svetniki na 41. izredni seji Državnega sveta niso izglasovali zahteve za razpis za referenduma

ponedeljek, 29.10.2012

Državni svetniki so tokrat odločali o pobudi za sprejem zahteve za razpis referendumov o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH) in o Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Pobudi, ki jo je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Mihaelom Jenčičem, nista bili sprejeti. Pobudo za razpis referenduma o slovenskem državnem holdingu je podprlo 16 državnih svetnikov, 20 jih je bilo proti, pobudo za razpis referenduma o t.i. »slabi banki« pa je podrlo 12 državnih svetnikov, 24 jih je bilo proti. Bodočemu slovenskemu državnemu holdingu so najbolj očitali, da se večina zakona ukvarja z ustanovitvijo holdinga, ne pa z njegovim delovanjem. Rečeno je bilo, da na določene pomanjkljivosti koncepta opozarja tudi OECD. Šele sprejeti podzakonski akti bodo določali nastanek strategij, smernic, letnih načrtov... holdinga, kar je zgrešeno, saj bodo šele podzakonski akti odločali o učinkovitosti sistema.

Predlagatelji razpisa referenduma so tudi opozorili, da prihodki od državnega premoženja ne bodo prihodki proračuna RS , ampak bo s temi sredstvi razpolagal holding. To pa ni skladno s 146. členom Ustave RS, da država in lokalne skupnosti sredstva za uresničevanje svojih nalog pridobivajo tudi iz lastnega premoženja. Prav tako ustanovitev ZSDH ne zasleduje načela umika države iz gospodarstva.

Stališča Vlade RS je zastopal finančni minister dr. Janez Šušteršič, ki je dejal, da se bo strategija o upravljanju z državnimi kapitalski vložki sprejemala v Državnem zboru in da ni bojazni, da bi se pred tem izvedla prodaja državnega premoženja. Takšen način je bil tudi doslej. Prihodki od prodaje državnega premoženja že sedaj niso del proračuna in se iz tega ne morejo plačevati tekoči izdatki proračuna, ampak se denar namenja za poplačilo dolgov, investicije... Vlada bi s sprejemanjem tega zakona prispevala k večji transparentnosti in urejenosti na tem področju. Izjema glede financiranja iz prodaje je pokojninska blagajna, v katero se mora steči deset odstotkov vrednosti vsake prodaje državnega premoženja.

Videoposnetek in fotografije: Milan Skledar več na: www.skledar.tv in www.skledar.si ter www.ds-rs.si