Predstavitev knjige Zdenke Kaplan: Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin

Pred 7. junijem, Dnevom slovenskih izgnancev, žrtev fašizma in nacizma po genocidni okupaciji Slovenije leta 1941, je bila na Društvu izgnancev Slovenije novinarska konferenca ob izidu nove knjige avtorice Zdenke Kaplan: Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin.

"V knjigi so opisani deli krajev, kjer so grobovi slovenskih izgnancev , zakon o zaščiti teh grobov in objavljen seznam taborišč, v katerih so bili Slovenci v tretjem rajhu. V knjigi je tudi seznam umrlih, ki pa še ni dokončen. Še vedno raziskujemo naprej, računamo tudi na pomoč novinarjev in širše javnosti, da bi sezname dopolnili s tistimi, ki so jih Nemci odpeljali v »bolnišnice« in se nikoli niso vrnili v taborišča," je med drugim povedala avtorica knjige Zdenka Kaplan..

Knjigi, ki obsega 200 strani, s številnimi zgodovinskimi dokumenti in pismi iz dopisovanja z nemškimi župani, daje dodatno razsežnost 132 fotografij.

SPOROČILO ZA JAVNOST:

V Društvu izgnancev Slovenije v Ljubljani, je bila v petek, 3. junija 2022, novinarska konferenca ob izidu nove knjige, avtorice Zdenke Kaplan: Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin.

Knjiga je nastajala že lani, ko je Društvo izgnancev Slovenije obeležilo 30-letnico svojega obstoja in delovanja, izšla pa je nekaj dni pred osrednjim Dnevom slovenskih izgnancev, 7. junija, ko se spominjamo prvih množičnih žrtev fašizma in nacizma po genocidni okupaciji Slovenije leta 1941.

Avtorica Zdenka Kaplan v knjigi, ki obsega 200 strani, na katerih je tudi 132 fotografij, ob številnih avtentičnih zgodovinskih dokumentih in pismih iz dopisovanja avtorice s petdesetimi nemškimi župani, opisuje predvsem  dele krajev, kjer so grobovi slovenskih izgnancev, objavljeni pa so še zakon o zaščiti teh grobov ter seznama taborišč in umrlih Slovencev v tretjem raichu.

"Seznam še ni dokončen, po zdaj zbranih podatkih je v nemških taboriščih umrlo 1600 Slovencev. Še vedno raziskujejo naprej in računajo tudi na pomoč novinarjev in širše javnosti, da bi sezname dopolnili s tistimi, ki so jih Nemci odpeljali v "bolnišnice" in se nikoli niso vrnili v taborišča.

V Nemčijo je nasilno izgnane Slovence odpeljalo 63 transportov, v Srbijo 12 in na Hrvaško 21. V Nemčijo je bilo izgnaih 45 tisoč Slovencev, na Hrvaško 10 tisoč in v Srbijo 7.500. Leta 1942 so Madžari s slovenskega ozemlja, ki so ga okupirali, izgnali 2500 Slovencev iz Prekmurja in Avstrijci tisoč slovenskih družin iz avstrijske Koroške. Po kapitulaciji Italije je nemški okupator leta 1944 požgal veliko primorskih vasi, prebivalce pa izgnal v nemška taborišča. Hitler je za slovenske izgnance organiziral več kot 300 taborišč, kamor so najprej  izgnali predvsem slovenske učitelje, duhovnike, uradnike, vodje političnih strank, pisatelje in druge intelektualce. Iz Slovenije je bilo izgnanih več kot 60 tisoč ljudi, je med drugim zapisala avtorica knjige Zdenka Kaplan.

Na novinarski konferenci so predstavili tudi Red za zasluge, ki ga je pred kratkim od predsednika države Boruta Pahorja prejela  predsednica Društva izgnancev Slovenije, Ivica Žnidaršič, prof., za  zasluge pri uresničevanju pravic izgnancev in žrtev vojnega nasilja ter za dolgotrajna prizadevanja za kulturo spominjanja.

Video in foto: Milan Skledar

Produkcija: Strokovna S-tv Skledar