Sobota, 1. junij 2024

Dan odprtih vrat v Brestanici ob 83. obletnici izgnanstva

Na Dnevu odprtih vrat v Brestanici se je ob 83. obletnici izgnanstva zbralo več sto izgnancev iz vse Slovenije

7. junij – dan slovenskih izgnancev

V spomin in opomin ob 83. obletnici izgnanstva je Društvo izgnancev Slovenije v nekdanjem največjem zbirnem taborišču Rajhenburg, v Brestanici, tudi letos, 1. junija 2024, pripravilo Dan odprtih vrat.

7. junij, dan slovenskih izgnancev, poteka v spomin na 7. junij 1941, ko je nemški okupator iz Slovenske Bistrice pred 83-timi leti transportiral več kot 63 tisoč slovenskih izgnancev. "Že v letu nastajanja samostojne Slovenije, 9. junija 1991, se je zbralo v grajskih hlevih in konjušnici na gradu Rajhenburg (Brestanica pri Krškem) okrog 8000 slovenskih izgnancev in ustanovili so Društvo izgnancev Slovenije (DIS) 1941 - 1945.

Vsako leto se na Dan slovenskih izgnancev v največjem zbirnem taborišču Rajhenburg v Brestanici zberejo še živeči izseljenci in njihovi potomci in obujajo spomine na težke čase, ki so jih preživljali v izgnanstvu in po vrnitvi v domovino, ko so našli izropane in opustošene domove in je bilo treba začeti iz nič.

V minulih letih so v Društvu ob prazniku, ki je hkrati tudi praznik občine Krško, prirejali slavnostno prireditev v Brestanici, kjer je bilo leta 1941 v hlevih in barakah pri rajhenburškem gradu največje zbirno taborišče za izgon Slovencev, ki je bilo hkrati tudi eno največjih zbirnih taborišč v Evropi. Od tu je šlo na trnovo pot izgnanstva okoli 45.000 Slovencev. Na Gradu Rajhenburg je na ogled tudi stalna razstava Slovenski izgnanci 1941-1945, (za več informacij o razstavi: https://www.gradrajhenburg.si/razstave/stalne-razstave/slovenski-izgnanci-1941-1945) zainteresiranim je na voljo kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije – enota grad Rajhenburg.

Letošnji dan slovenskih izgnancev je posvečen 83. obletnici njihove vrnitve iz izgnanstva v domovino in seznanjanju mladih generacij z genocidno politiko do Slovencev med drugo svetovno vojno. V ta namen so v Društvu izgnancev Slovenije 1941 – 1945 že pred štirimi leti izdali manjšo knjižico o načinu vrnitve iz izgnanstva pred 76. leti, ko se je v domovino iz zahodnoevropskih držav in območja nekdanje Jugoslavije vračalo 80.000 slovenskih izgnancev, je zapisala predsednica društva Ivica Žnidaršič, ki k temu dodaja, da jih je danes živečih še okoli 6.500 izgnancev in 2.000 beguncev, ki prejemajo simbolično rento, ki jo je Društvo izgnancev Slovenije priborilo šele leta 1996: "Še do danes pa žrtvam vojnega nasilja iz druge svetovne vojne, med katerimi so tudi izgnanci, ni bila povrnjena vojna premoženjska škoda, ker nobena slovenska vlada do sedaj ni znala ali hotela zahtevati/izterjati povračila vojne škode od Nemčije, da bi popravila krivice slovenskim izgnancem in beguncem. Izgnanci tudi še vedno trpimo posledice zakona o uravnoteženju javnih financ iz leta 2012, ki nam je omejil možnost zdraviliškega zdravljenja. Odločno nasprotujemo nadaljnjemu krčenju pravic iz naslova zdravstvenega varstva, saj si starejši z nizkimi pokojninami ne bomo mogli sami kriti stroškov zobozdravstvenih storitev in drugih nujnih stroškov (npr. očala), ki jih želijo črtati in jih nadomestiti s samoplačniškimi storitvami."