DRŽAVNI SVET Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb, 2020

Finančni viri za gradnjo javne vodne in obvodne infrastrukture niso neizčrpni.

Na posvetu, ki so ga pripravili Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Državni svet RS, so razpravljalci predstavili razmišljanja o tem, ali je zadrževanje vode nuja oz. možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam. Le malo verjetno je, da bo politika nasprotovanja gradnji pregrad in zadrževalnikov dala pozitivne rezultate, so bili kritični. Naloga države je, da se usmeri v iskanje skupnih točk in usklajevanje med različnimi stališči. Konstruktivno sodelovanje različnih strani je ključ do učinkovitih rešitev za skupen trajnostni razvoj.

V zadnjih letih se vse pogosteje srečujemo s pojavom hidroloških ekstremov. Vse od leta 2000 skoraj ne mine leto, da Slovenije ne prizadenejo hidrološki dogodki izjemnih razsežnosti, izmenjava sušnih in poplavnih dogodkov je postala že skoraj stalnica. Zaradi vremenskih ekstremnih dogodkov, kot so suše, poplave, neurja in drugi vremenski ekstremi (npr. žled), je potrebno ukrepati in posledice omiliti ter tako obrniti trend večanja škod, ki rastejo sorazmerno z intenziviranjem hidroloških ekstremov. Podnebne spremembe pa ne prizadenejo le posameznika in družbenega okolja, temveč tudi naravo, posledično pa vplivajo tudi na njeno biotsko raznovrstnost.

Voda je eden izmed tistih redkih obnovljivih naravnih virov za pridobivanje energije, ki se najbolje prilega načelom trajnosti. Pri načrtovanju rabe vodnih virov je torej potrebno stremeti k smotrni in trajnostni razvojni rabi le-teh, da bodo zadoščali potrebam ljudem, ob enem pa v največji možni meri omogočili ohranjanje naravnih razmer in s svojo pojavnostjo v prostor vnesli dodano vrednost.

Spremembe podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na vodni krog, se odražajo tako na pretočnih režimih slovenskih rek, kot tudi na njihovi spremembi fizikalnih lastnosti (npr. temperaturi). Zaradi spreminjajočih hidroloških dejavnikov in vse bolj neenakomerne porazdelitve padavin, upravljanje vodotokov, ki temelji zgolj na ohranjanju zatečenih razmer, v prihodnje ne bo zadoščalo. Učinkovita politika upravljanja z vodotoki brez ustrezne spremembe strategije upravljanja vodotokov in vlaganj v ohranjanje, kot tudi v zadrževanje in akumuliranje vodnih količin, v bližnji prihodnosti ne bo več mogoča. V takih okoliščinah postaja vloga vodnih zadrževalnikov v procesu prilagajanja na podnebne spremembe vse pomembnejša, saj predstavljajo ti najučinkovitejši način, s katerim lahko uravnavamo hidrološka nihanja in zmanjšujemo vsakoletno škodo zaradi sprememb režima odtoka.

Najpogosteje izpostavljeni zadržek pri gradnji in umeščanju pregrad in zadrževalnikov v prostor je vpliv na okolje, ki je praviloma opredeljen kot uničujoč poseg v prostor z nepovratnimi posledicami za okolje in prostor. Pri tem so pogosto prezrta stališča sektorskih in strokovnih organizacij, ki temu ne pritrjujejo. Umestitev pregrad in zadrževalnikov v prostor seveda pomeni velik vpliv na zatečeno stanje, a pregled stanja slovenskih pregrad kaže, da v večini primerov ne gre za nepovratne uničujoče vplive na okolje in, da njihova prostorska umestitev ponekod vnaša celo novo - dodano vrednost v okolju in prostoru. Na večini zadrževalnikov in pregradnih objektov v Sloveniji - več kot 78 % vseh objektov namenjenih akumuliranju in zadrževanju vode – so se namreč tudi po izgradnji ohranile ugodne razmere za številne ogrožene vrste, ali pa je prav izgradnja botrovala vzpostavitvi takih razmer, zaradi česar so objekti uvrščeni na sezname območij posebnega naravovarstvenega pomena. Cilj posveta je, da ustrezno predstavimo družbene, okoljske in gospodarske koristi, ki jih imamo od vodnih akumulacij in pregrad ter širšo javnost osvestimo o njihovi vlogi v našem vsakdanu in njihovem pomenu v luči podnebnih sprememb za prihodnost, zato pozivamo k pametnejšemu okviru upravljanja vodnih virov.

Pregrade in akumulacije skupaj z drugimi strukturnimi in nestrukturnimi ukrepi predstavljajo ključni sistem v okviru celostnega upravljanja z vodnimi viri in vzpostavitve odpornosti narave in družbe na klimatske spremembe. Na tehnični in institucionalni ravni so potrebna prizadevanja za iskanje potrebnega posredovanja med različnimi stališči, ki bi se morala zbližati za skupno blaginjo.

Le malo verjetno je, da bo politika nasprotovanja gradnji pregrad in zadrževalnikov dala pozitivne rezultate. Razum mora biti usmerjen v iskanje skupnih točk in usklajevanje med različnimi stališči. Konstruktivno sodelovanje različnih strani je ključ do učinkovitih rešitev za trajnostni razvoj.

Foto in video: Milan Skledar /S-tv