23. izredna seja Državnega sveta RS

23. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA RS

petek, 23. 04. 2021

Na svoji 23. izredni seji se je Državni svet seznanil z Osnutkom Predloga Načrta za okrevanje in odpornost ter po daljši vsebinskih razpravi podal k dokumentu pozitivno mnenje ter na predlog Interesne skupine delodajalcev dodatni amandma.

Državne svetnice in državni svetniki pozitivno ocenjujejo aktivnosti Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in njeno vlogo koordinatorja pri pripravi končne verzije predloga dokumenta, ki naj bi ga Vlada RS poslala Evropski komisiji v potrditev predvidoma konec aprila 2021. V svojem mnenju Državni svet povzema mnenja in stališča, podana ob obravnavi osnutka predloga dokumenta na pristojni Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve, zainteresirani Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesni skupini lokalnih interesov, zainteresirani Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, zainteresirani Komisiji za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zainteresirani Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter zainteresirani Komisiji za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Vse navedene komisije in interesna skupina so se seznanile z osnutkom predloga dokumenta v različici iz decembra 2020 ter z aktivnostmi posameznih ministrstev in SVRK pri nadgradnji navedene različice. Državni svet izpostavlja, da so pričakovanja različnih interesnih skupin velika, odgovornost odločevalcev pa je pri določanju jasnih prioritet, ki bodo usmerjene v prihodnji razvoj države, na preizkušnji. Zato je pomembno, da se pri vsebini končnega dokumenta skuša doseči čim širše soglasje o prioritetah, interesih in skrbi za čimprejšnje okrevanje po pandemiji COVID-19. S povečanjem naložb v posodobitev in ekologizacijo ima Slovenija priložnost za nadaljnji razvoj. Pri okrevanju prizadetega gospodarstva je treba zagotavljati uspešnost pri izkoriščanju obnovljivih virov energije in krepiti skrb za najbolj prizadete sektorje gospodarstva.

Državni svet pozdravlja napor slovenskih pogajalcev, ki so v okviru neformalnih usklajevanj z Evropsko komisijo uspeli doseči vključitev možnosti urejanja kanalizacijskih sistemov pod 2000 PE in vodooskrbe pod 10.000 uporabnikov med vsebine dokumenta, saj so finančne potrebe za tovrstne projekte  tako v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija kot v kohezijski regiji Zahodna Slovenija še vedno velike. Pri tem se ne sme prezreti visokih stroškov gradnje tovrstne infrastrukture na redko poseljenem podeželju z razpršeno poselitvijo, ki so bistveno višji kot v urbanih okoljih. S financiranjem ureditve osnovne infrastrukture s pomočjo sredstev Sklada za okrevanje in odpornost se bo lahko lažje in hitreje dvignilo kakovost bivanja in pripomoglo k ohranjanju poseljenosti podeželja. Pri tem Državni svet predlaga nadgradnjo navedene vsebine z zagotovitvijo upravičenosti stroškov tudi ob hkratnem urejanju spremljajoče nujne javne infrastrukture na podeželju (npr. posegi v cestno infrastrukturo, ureditev javne razsvetljave). To lahko vodi v lažjo in celovitejšo realizacijo ureditve infrastrukture na slovenskem podeželju. 

Državni svet pozdravlja, da bodo občine upravičene tudi do sredstev na področju OVE in URE ter kulture. Državni svet ugotavlja, da bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo veliko večino sredstev, gre za 427 milijonov evrov nepovratnih spodbud za podjetja ter 495 milijonov evrov povratnih sredstev v obliki posojil, namenilo za investicije večjim in velikim podjetjem. Dokument stremi k podpori kakovostnim investicijam, ki bodo prinašale višjo dodano vrednost na zaposlenega, večjo energetsko učinkovitost gospodarstva, spodbude krožnemu gospodarstvu in digitalni preobrazbi, hkrati pa krepile sodelovanje med znanstveno-raziskovalno sfero in gospodarstvom z namenom spodbujanja aplikativnih rešitev in upoštevaje možnosti komercializacije znanja in prodaje na trgu. V okviru sprejemanja dokumenta Državni svet poziva Vlado RS in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo k pripravi dodatnih ukrepov, ki bodo nadgradili dosedanjo interventno zakonodajo v smeri ohranjanja delovnih mest in še posebej celovite pomoči storitvenim dejavnostim. Aktualno je tudi vprašanje državnih svetnikov, kako se bodo delila sredstva po dejavnostih in ali bodo pri delitvi sredstev vse gospodarske dejavnosti deležne enakih kriterijev. Kot ugotavlja Državni svet, ministrstvo izvaja panožno usmerjene ukrepe predvsem za področje turizma in lesarstva. Državni svet opozarja tudi na nekatere dosedanje pomanjkljivosti pri oblikovanju razpisov za namenska sredstva in časovne zaostanke pri sproščanju sredstev iz teh razpisov v posameznih dejavnostih. Dodatno tudi opozarja na znatno zmanjšanje sredstev za kmetijski sektor. Državni svet tudi predlaga, da se predvidi povračilo izgubljenega prihodka za vse dejavnosti, ki so zaradi t. i. protikorona ukrepov zaprte in se ne smejo opravljati. V luči zaostajanja po inovacijskem indeksu je nujno predvideti tudi nepovratna sredstva za raziskave in razvoj v gospodarstvu in kmetijstvu. Državni svet poudarja pomembnost vlaganj v razvoj slovenskega kmetijstva in zagon slovenskih kmetij s ciljem čim večje in trajnostne samooskrbe, ob tem pa je nujna tudi debirokratizacija kmetijstva. Dokument v primerni meri izpostavlja nujnost izboljšanja informatizacije v zdravstvu, s čimer se državni svetniki ter zainteresirani deležniki strinjajo.

Državni svet v zvezi z osnutkom predloga načrta izraža nezadovoljstvo z dejstvom, da je bil omenjeni dokument dolgo časa nedostopen tako posameznim interesnim skupinam, na delovanje katerih bo sicer imel velik vpliv, kot tudi širši javnosti. Prav tako ugotavlja, da kljub temu, da so socialni partnerji v delu osnutka predloga načrta predvideni kot ključni deležniki pri pripravi posameznih reform, Ekonomsko-socialni svet še vedno ni bil seznanjen z aktualno, dopolnjeno različico dokumenta, prav tako se SVRK ni odzval na pozive sindikalne strani k njihovi vključitvi v pripravo rešitev. Iz priprave dokumenta je bila v veliki meri izključena tudi stroka, kar je po oceni Državnega sveta prav tako nesprejemljivo, saj bo izvajanje načrta v veliki meri odvisno prav od nje.

Državni svet ocenjuje, da bo izpeljava vseh predvidenih kompleksnih reform (npr. zdravstvene, pokojninske, trga dela, sistema plač v javnem sektorju …) terjala veliko časa, sredstev, predvsem pa aktivnega vključevanja različnih deležnikov, pri čemer slednji do zdaj še niso bili seznanjeni s podrobnostmi načrtovanih reform, prav tako glede večine reform še ni bil dosežen konsenz socialnih partnerjev. S tega vidika se Državni svet sprašuje, ali je primerno Evropski komisiji predložiti dokument, ki ne izpolnjuje osnovnih predpogojev za njegovo dejansko uresničitev. Državni svet izpostavlja tudi finančni del osnutka predloga načrta, na podlagi katerega bo Slovenija sicer upravičena do določenega deleža nepovratnih sredstev (6,6 milijarde evrov), hkrati pa tudi do posojil (3,6 milijarde evrov), ki jih bo treba slej ko prej poplačati. Posledično je po mnenju Državnega sveta izrednega pomena, da se pridobljena sredstva uporabi res učinkovito in da se jih usmerja v razvojne programe. Na uspešno in učinkovito izvedbo bo po oceni Državnega sveta v veliki meri vplivala tudi predvidena časovnica izpeljave predvidenih reform in z njimi povezanih ukrepov, projektov in programov, ki morajo biti pripravljeni čim prej, da se jih lahko začne še pravočasno izvajati. Glede na to, da dosedanje izkušnje s porabo kohezijskih sredstev nakazujejo, da imamo na tem področju pogosto težave, bi bilo k izvajanju dokumenta treba pristopiti z jasnim zavedanjem o navedenih tveganjih in temu področju posvetiti več pozornosti. 

Interesna skupina delodajalcev je pripravila k dokumentu amandma, s katerim je želela opozoriti, da socialni partnerji, natančneje, reprezentativne delodajalske organizacije, niso bili dovolj vključeni v postopek priprave osnutka predloga Načrta za okrevanje in odpornost, niti se niso upoštevali odnosi med različnimi delodajalskimi organizacijami znotraj socialnega dialoga. V razpravi je bilo izpostavljeno, da bi reprezentativne delodajalske organizacije morale biti vključene v pripravo izvedbenih dokumentov.

Video: TVSLO3, montaža: Milan Skledar

Foto: Patricija Šašek in Milan Skledar (posnetki zaslona)