39. redna seja Državnega sveta RS

39. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA RS

sreda, 14. 04. 2021

Državni svetniki z novo zakonodajno iniciativo zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja kreditov v švicarskih frankih

Ljubljana, 14. april 2021

Državni svet se je danes sestal na svoji 39. redni seji, na kateri je podprl več predlogov zakonov in obravnaval kar 22 pobud in vprašanj svetnikov.  Državni svet je potrdil pobudo Komisije za obrt, turizem in finance za sprejem predloga zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki je namenjen ureditvi problematike potrošniških kreditov nominiranih v švicarskih frankih oz. tistih, ki vsebujejo valutno klavzulo v švicarskih frankih, ki so bili sklenjeni v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Ob sklepanju teh kreditnih pogodb je obstajalo veliko neravnotežje med pogodbenima strankama, banke pa kreditojemalcev niso primerno seznanjale z nevarnostmi, povezanimi s spremembo tečaja. Nekaj let kasneje se je zaradi visokega povečanja vrednosti švicarskega franka nesorazmerno povečalo breme kreditojemalcev. Na to nevarnost so že v času, ko so v Sloveniji banke intenzivno tržile te kredite opozarjali regulatorji bančnega trga v nekaterih državah članicah Evropske unije, ki so omenjene bančne proizvode v svojih državah tudi prepovedali. V Sloveniji omenjeni produkti nikoli niso bili prepovedani, Banka Slovenije pa kot nacionalni regulator k omejevanju takega kreditiranja ni pristopila dovolj zgodaj, niti zadosti učinkovito. Banke so s svojimi agresivnimi tržnimi strategijami nadaljevale in množično tržile omenjene kredite. Predlog zakona določa mehanizem, s katerim se omejuje vpliv tečajnih sprememb na omenjene kredite in sicer tako, da se določa območje onkraj katerega se blokirajo učinki tečajnih sprememb na višino obroka in preostanka dolga.

Državni svet se je seznanil tudi s predlogom sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika in ga podprl, saj prinaša bistvene rešitve, ki izhajajo iz zavedanja, da v delu, ki obravnava kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in posilstvo, temelji na zastarelih modelih prisile, ki za obstoj znakov kaznivega dejanja zahtevajo, da se žrtev storilcu upira, čeprav se velikokrat ne more ali tega ni zmožna. Cilj predlaganih sprememb zakona je povečati varnost žrtev spolnega nasilja tako, da se spremeni definicija kaznivih dejanj, ki bodo po novem temeljili na modelu soglasja (»samo ja pomeni ja«). V vsakem primeru pa je treba upoštevati načelo, da nihče ne more biti spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, če mu to ni dokazano. Državni svet je tudi opozoril, da je treba poleg same določitve vsebine kaznivega dejanja razmisliti tudi o predpisanih kaznih, saj morajo biti sorazmerne teži kaznivih dejanj tako na spodnji kakor tudi na zgornji meji predpisane kazni, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Upoštevati je treba tudi sorazmerje z drugimi – po teži enakimi – kaznivimi dejanji.

V nadaljevanju seje so državni svetniki podprli tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču. Na podlagi predlaganih sprememb naj bi se pravni interes kot procesni pogoj za obravnavo pobude na Ustavnem sodišču zahteval samo ob vložitvi za začetek postopka, če pa kasneje pravni interes preneha ali se spremeni, to ne vpliva na procesne predpostavke in Ustavno sodišče odločanje izpelje do konca.

Državni svet je podrl še predlog zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katerim se želi izboljšati materialni položaj družin z otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Po novem bi se tako zvišalo delno plačilo za izgubljeni dohodek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati za krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo s seznama hudih bolezni. Državni svet je tudi poudaril, da se je v zadnjem obdobju na podlagi posameznih zakonodajnih iniciativ državnih svetnikov ali poslancev Državnega zbora uredilo nekaj pomembnih, dlje časa trajajočih problematik, zlasti na področju varstva invalidov in otrok (npr. dvig najnižjih invalidskih pokojnin in zagotovitev pravice do nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela enemu od staršev, ki sobiva ob hospitaliziranem otroku do starosti 15 let). Predloženim rešitvam so v takšnih primerih v okviru Državnega zbora podporo izrekle praviloma vse politične opcije, zato Državni svet meni, da je z navedenimi aktivnostmi treba aktivno nadaljevati in vsaj delno reševati zaznane težave, hkrati pa poziva Vlado, da proaktivno pristopi k sistemskim ureditvam posameznih področjih (npr. celovita ureditev področja invalidskega varstva in nadomestil za telesne okvare, celovit odziv na negativne demografske trende itd.).

Državni svetniki so se na seji seznanili še z delom Delovne skupine za načrtovanje upravljanja z velikimi zvermi v 2020 in z delom Skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola v 2020.

Obravnavali in podprli kar 22 pobud in vprašanj

Državni svet je podprl tudi 22 pobud in vprašanj državnih svetnic in svetnikov. Najprej je Državni svetnik Branko Tomažič od Vlade zahteval dopolnitev odgovora na vprašanje, zakaj zaščitni znak kakovosti »Izbrana kakovost – Slovenija« za prašičje meso še ni zaživel. Že prejeti odgovor namreč ni zadovoljiv, saj ne daje odgovora glede neuresničevanja zavez živilskopredelovalne industrije. Zato ponovno naslavlja vprašanje in pričakuje izčrpen odgovor, v katerem naj bo zajeta pojasnitev problematike odkupa in zakola v Sloveniji rojenih in rejenih prašičev ter s tem dosežena še zadnja predpostavka, da rejci prašičev vstopijo, v skladu s sporazumom za sektor prašičereje iz leta 2019, v postopek certificiranja za prašičje meso z označbo »Izbrana kakovost – Slovenija«, ko je doseženo dogovorjeno število več kot 190.000 v Sloveniji rojenih, rejenih in zaklanih prašičev. Država z nepovratnimi in povratnimi sredstvi podpira slovensko živilskopredelovalno industrijo, zato bi ta morala odkupovati, predelati in potrošniku ponuditi prehranske proizvode prvenstveno iz slovenskih surovin in z zaščitnim znakom »Izbrana kakovost – Slovenija«. Sedanja praksa slovenske živilskopredelovalne industrije, ki ne odkupuje prašičev slovenskih rejcev, pomeni tudi izkrivljanje poštenih odnosov v verigi preskrbe s hrano.

Branko Tomažič je opozoril tudi na preveliko birokratizacijo kmetijstva, zato je na pristojno ministrstvo za kmetijstvo naslovil vprašanje, kakšni ukrepi se predvidevajo za debirokratizacijo kmetijskega sektorja, kar bi prav tako lahko pripomoglo k lažjemu izhodu tega sektorja iz krize zaradi epidemije Covid-19. Poleg tega pa Tomažič zahteva tudi odgovor od ministrstva za pravosodje glede aktivnosti za odpravo sistemskih disfunkcionalnosti kazenskega postopka, zagotovitev spoštovanja človekovih pravic in svoboščin v kazenskih postopkih ter glede reševanja odškodninskih zahtevkov zoper državo v zvezi z razveljavljenimi kazenskimi obsodbami.

Državni svetnik Tomaž Horvat je predlagal, da se med prednostne skupine za cepljenje uvrsti tudi starše otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Med njimi so namreč tudi mlajše osebe, ki v skladu s trenutno strategijo cepljenja še ne bodo kmalu na vrsti za prejem vsaj prve doze cepiva. S takšnim ukrepom bi se v največji možni meri pred okužbo s COVID-19 posredno zaščitilo tudi eno od najbolj ranljivih skupin prebivalstva – otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

Na Vlado pa je državni svetnik Samer Khalil naslovil pobudo, da naj na južnem delu državne meje ob reki Kolpi čim prej začne z odstranjevanjem žičnate ograje z rezili in panelne ograje, ki se je začela postavljati 2015 zaradi nadzora nad begunskimi in migracijskimi tokovi oz. za preprečitev nezakonitih prehodov južne državne meje. Žičnata oz. panelna ograja namreč ogroža lokalno prebivalstvo, prostoživeče živali, ki prehajajo reko ali se v njej napajajo, onemogoča normalno opravljanje številnih gospodarskih in športnih dejavnosti ter kazi krajino. Pri tem se je z medijsko predstavljenimi posnetki tudi izkazalo, da žičnata oz. panelna ograja niti ni dosegla svojega namena oz. ni prinesla želenega varovanja schengenske meje in državljanov ter premoženja ljudi, saj jo je lahko tudi prestopiti. Zato poziva Vlado, naj skuša zagotoviti varnost prebivalcev na južni državni meji ob reki Kolpi na drug, primernejši način, ki bo ohranjal pretočnost meje v normalnih razmerah in prebivalcem ter turistom omogočal dostop do rečnih tokov ter ne bo povzročal gospodarske škode.

Predlog državnega svetnika mag. Petra Požuna Vladi se nanaša na izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva na podlagi 87. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19  z vidika priznanja naporov, ki jih vlagajo v svoje delo v času epidemije, kot tudi z vidika nadaljnje motivacije za njihovo delo v oteženih okoliščinah. Poleg tega je Požun naslovil tudi vprašanje na Ministrstvo za zdravje glede tega,  kdaj je predvidena vložitev novele Zakona o duševnem zdravju v zakonodajni postopek. Glede na predstavljeno časovnico, bi predlog zakona že moral biti vložen v zakonodajno proceduro. Z navedeno novelo naj bi se namreč uredilo pomembna odprta vprašanja neustavnosti veljavnega zakona.

Državni svetnik Davorin Terčon pa je na Vlado naslovil vprašanje, zakaj Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) vodi aktivnosti za sprejem državnega prostorskega načrta za projekt, ki je okoljsko sporen, mu nasprotujejo strokovna javnost in lokalne skupnosti, poleg tega pa je še bistveno dražji kot projekt, za katerega je Republika Slovenija že izdelala in plačala projekte ter formalno potrebuje le državni prostorski načrt za realizacijo. Zdaj MOP prek Direkcije za vode izvaja aktivnosti za oskrbo Obale (slovenske Istre) s pitno vodo iz zajetja Suhorca in Padež, ki zahtevajo tudi javnofinančna sredstva. Poleg tega navedena rešitev posega na porečje reke Reke in vplivno območje Parka Škocjanske jame, ki je bil kot prvi samostojni največji in tudi najpomembnejši naravni spomenik v Republiki Sloveniji vpisan na seznam svetovne dediščine Unesco. Navedeni rešitvi nasprotujejo tudi lokalne skupnosti z območja matičnega Krasa in večji del strokovne javnosti.

Državni svetnik Danijel Kastelic pa je podal pobudo na pristojno ministrstvo za socialne zadeve, naj pripravi spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po kateri naj se osebam, ki imajo zaradi invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in ki prejemajo delno nadomestilo, zaradi te okoliščine ne določi nižja pokojninska osnova in nadalje tudi ne odmeri nižja starostna ali invalidska pokojnina.

Državni svetnik Matjaž Gams pa je ministrstvu za infrastrukturo predlagal, naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonsko podlago za uveljavitev prepovedi reklamnih panojev v vidnem polju avtocest in pripravi zakonsko podlago za znižanje hitrosti oz. boljši nadzor vožnje na avtocestah in hitrih cestah. Pobudi sta oblikovani na podlagi operativnih predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja, ki je nastala po posvetu Znanost o okolju, organiziranem na Institutu Jožef Stefan v sodelovanju z Državnim svetom. Na podlagi tega posveta je nastala tudi pobuda, naj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v najkrajšem možnem času pripravi zakonsko podlago za odstranitev invazivnih rastlinskih in živalskih vrst ter zakonsko podlago za odstranitev alergenih rastlin na javnih površinah, ter pobuda za pripravo zakonskih podlag za zmanjšanje škodljivih vplivov ogrevanja z energetsko neučinkovitimi napravami in gradnjo objektov z okolju prijaznimi površinami. V tej Beli knjigi je navedena tudi pobuda, naj se v najkrajšem času pripravi zakonska podlaga za obdavčitev novih veletrgovin. Po kvadratnih metrih veletrgovin na prebivalca smo na enem izmed prvih mest v svetu, vendar se kljub temu intenzivno gradi nove, ker je za gradnjo možno pridobiti stimulacije oz. se graditelji izogibajo davkom s “spretnimi” prijemi.

Poleg tega je Matjaž Gams Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal, naj v najkrajšem možnem času pripravita zakonsko podlago v podporo oz. uveljavitvi organizacije dela od doma. S pandemijo se je pokazala velika potreba po organizaciji dela od doma, izkazalo se je tudi, da je organizacija dela od doma, poleg tega, da je s vidika stroškov dela precej ugodnejša, celo bolj učinkovita, zato se predlaga, da se spodbudi večjo digitalizacijo dela od doma v primerih, če se delo lahko enakovredno opravlja doma.

Državni svetnik Igor Antauer je ministrstvu za zdravje z namenom skrajšanja čakalnih dob in razbremenitve zdravnikov specialistov oftalmologije ponovno predlagal, naj regulira poklic optometrista in ga v skladu s tretjim odstavkom 62. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ponovno uvrsti na seznam poklicev v zdravstvu.

Državni svetnik Alojz Kovšca pa je vladi in pristojnim ministrstvom zastavil vprašanje glede izvajanja kinoloških dejavnosti Kinološke zveze Slovenije (KZS) v času epidemije COVID-19 in jim predlagal, naj v sodelovanju s KZS pripravi navodila za ponovno izvajanje dejavnosti šolanja psov, izvajanje vzrejnih pregledov, izpitov in delovnih preizkušenj v času še trajajoče epidemije. Poleg tega, naj preverijo možnosti za spremembo zakonodaje (dovoljenje za ovohavanje človeka) in možnosti dostopa do materialov (biomaterialov), kar bo omogočilo začetek izvajanja aktivnosti Kinološke zveze Slovenije pri šolanju psov za odkrivanje COVID19.

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podala pobudo, naj v okviru Strateškega načrta Skupne Kmetijske politike preudari možnost financiranja predvsem manjših kmetij na način, da bi bili do subvencij upravičeni zgolj lastniki kmetijskih zemljišč, velikih do 200 ha, oziroma da bi bila plačila omejena na 100 000 evrov na kmetijo, kar bi zagotovilo njihovo pravičnejšo porazdelitev. Glede na trend pospešenega propadanja malih kmetij v Sloveniji bi veljalo pregledati možnost, da bi se več subvencijskega denarja namenilo majhnim kmetijam in tako narediti odmik od obstoječega pristopa, po katerem večje kmetije dobijo tudi več sredstev. Majhne kmetije namreč pripomorejo k ohranjanju poseljenosti podeželja, zagotavljanju širših ekosistemskih storitev v obliki  preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Pobuda državnega svetnika Janoša Kerna pa se dotika Zakona o trgovini in predlaga, naj se spremenijo določbe, ki določajo izjeme za prodajalne, ki so lahko odprte ob nedeljah in praznikih tako, da bo lahko v muzejski trgovini ali turistično-informacijskem centru prodajo opravljal tisti dan redno zaposleni vodnik/informator. Zadnja novela ZT-1B sicer dopušča odprtje prodajalne s površino prodajnega prostora do 200m2, če v njih prodaja lastnik oziroma prokurist ali študent ali upokojenec. To je za muzeje in TIC-e nesprejemljivo in povsem neekonomično, ker je muzejski vodnik ali informator v TIC v vsakem primeru na nedeljo ali praznik že v službi in lahko proda vstopnico za ogled muzeja (kar je dejavnost javne službe), ne sme pa istemu obiskovalcu prodati rokodelskega izdelka, kataloga razstave ali drugega trgovskega blaga, ki je na voljo v muzejski trgovini. Absurdnost situacije potrjuje dejstvo, da se prodaja vstopnic za ogled muzeja in prodaja trgovinskega blaga izvajata v istem prostoru, za istim prodajnim pultom in za istim računalnikom.

Vprašanje Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa se nanaša na problematiko izvajanja policijskega nadzora in sankcioniranja kmetov – voznikov traktorjev zunaj cestnega prometa na zasebnih zemljiščih. Komisija opozarja, da prosta dostopnost prevečkrat vodi v objestno uporabo kmetijskih in gozdnih površin za različne adrenalinske vožnje s terenskimi vozili (predvsem neregistrirani motorji in štirikolesniki) ali prosto sprehajanje ljudi z živalmi, za katerimi lastniki največkrat ne pospravijo iztrebkov, kar pa kljub deklarativnim prepovedim ni nadzorovano in sankcionirano. Kmetje so poleg vsega navedenega podvrženi policijskemu nadzoru tehnične brezhibnosti traktorjev in preizkusu alkoholiziranosti (preizkusu psihofizičnih sposobnosti) na lastnih kmetijskih in gozdnih površinah ali celo dvoriščih kmetijskih posestev. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali ne gre za prekomeren poseg v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine, ob zavedanju, da ima tudi kmet na svojem posestvu in lastnem dvorišču pravico do zasebnosti.

Državni svetnik Tone Hrovat pa je podal pobudo za ureditev postopanja Policije pri prometnih nesrečah. Ta naj bi v primeru obravnave prometnih nesreč z manjšo materialno škodo in brez telesnih poškodb tako, da Policija ne bo le izdala plačilnega naloga oziroma uvedla postopka o prekršku, ampak bi pomagala udeležencem ter jim nudila takojšnjo pomoč pri izpolnjevanju formularjev v zvezi z odškodninsko odgovornostjo tretjih oseb oziroma povrnitve škode, ki je nastala zaradi tuje krivde (neprimerno vzdrževanje ceste, nepredvidene ovire na cesti, divjad, itd.). Poleg tega pa naj bo pridobivanje policijskih zapisnikov ali uradnih zaznamkov, ki se uporabljajo pri urejanju odškodninskih zahtevkov za materialno škodo oziroma telesne poškodbe v primeru prometnih nesreč, hitrejše in ljudem prijazno, pri tem pa plačilo odškodnin ne bi smelo biti pogojevano z obstojem policijskega zapisnika.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv