Na 32. redni seji Državnega sveta RS predsednik vlade Janaz Janša predstavil sveženj ukrepov za okrevanje, 2020

Ljubljana, 16. september 2020

Državni svetniki so na današnji 32. redni seji podprli predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 in se med drugim seznanili s stališči Vlade RS o Večletnem finančnem okviru EU 2021–2027 in svežnju za okrevanje, ki ga je predstavil predsednik vlade Janez Janša. Obravnavali so tudi vrsto predlogov sprememb zakonov in podali lep nabor pobud in predlogov za izboljšanje različnih segmentov delovanja države. Kot pozitivno so ocenili tudi potezo, da se kljub izrazitemu upadu prihodkov državnega proračuna z rebalansom ne posega v proračune občin in višino povprečnine. Prav tako so ocenili, da je predlagani rebalans proračuna odraz večjega posluha aktualne vlade za probleme na področju lokalne samouprave. Predsednik Vlade RS Janez Janša je predstavil Večletni finančni okvir EU 2021–2027 in odgovarjal na vprašanja državnih svetnikov. Poudaril je, da gre za bolj pomembne zaključke, ki so bili sprejeti na ravni Evropske unije, v teh zaključkih pa je Sloveniji namenjeno največ sredstev doslej. »Dana nam je torej možnost, od nas pa je odvisno, kako uspešni bomo pri koriščenju, veliko si obetamo tudi z naslova sklada za okrevanje in odpornost«, je v predstavitvi svetnikom izpostavil predsednik vlade. V nadaljevanju so državni svetniki podprli tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2020 in 2021 po nujnem postopku, ki tako omogoča prevzemanje plačevanja obveznosti, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države.

Poleg tega so nadaljevali z obravnavo sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega sveta. Veliko časa so državni svetniki namenili predlogu poenostavitve postopkov v primarnem zdravstvu s predlogom sprememb Zakona o pacientovih pravicah. Opozorili so na dejstvo, da so zdravniki družinske medicine preobremenjeni z administrativnimi postopki, kar ogroža tako zdravje zdravnikov, kot tudi zdravje pacientov, ki jih obravnavajo. V luči navedenega bi bilo treba nekatere administrativne postopke prilagoditi oziroma jih poenostaviti, če ne celo odpraviti. S tem bi se povečala učinkovitost delovanja zdravstvenega sistema, tudi s pomočjo digitalizacije, razbremenili pa bi tudi zdravnike na primarni ravni. Poleg tega so predlagali podaljšanje rokov za predložitev napotnice izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in sicer bi pacient po novem moral napotnico predložiti v sedmih dneh, ne petih, če gre za stopnjo nujnosti zelo hitro oziroma v 21 dneh, ne 14 dneh, če gre za stopnjo nujnosti hitro ali redno. S predlaganimi spremembami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa želijo državni svetniki odpraviti neenakosti med zavarovanci, ki so upravičeni do invalidnine, ker imajo telesno okvaro, ki je nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in zavarovanci, ki do invalidnine od 1. 1. 2013 niso upravičeni, ker je njihova telesna okvara nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Obravnavali so tudi zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte alineje tretjega odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu in predlog za njegovo začasno zadržanje izvajanja ter prednostno obravnavo. Posledica te določbe je namreč zmanjšanje učinkovitosti javnega zdravstvenega sistema in podaljševanje čakalnih dob, kar pomeni manj kakovostno zdravstveno oskrbo, do katere upravičenci, glede na klinične smernice za konkretno bolezensko stanje, ne uspejo vedno priti pravočasno, zaradi česar se povečuje tudi obseg zdravljenja v tujini. Med desetimi podanimi pobudami in predlogi pa izpostavimo pobudo komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki predlaga, da se v luči nedavne utopitve dečka v Soči v najkrajšem možnem času na ravni države oblikuje in sprejme smernice oziroma protokol sodelovanja med različnimi službami pomoči z namenom ustrezne podpore posameznikom in družinam v primeru nesreč s smrtnim izidom.

Državna svetnica dr. Branka Kalenić Ramšak je Vlado RS pozvala naj zagotovi sredstva za novogradnjo Fakultete za strojništvo UL, saj je ta tudi na seznamu pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize in so ključni za zagon gospodarstva po epidemiji Covid-19. Možen začetek del projekta novogradnje je naveden do konca leta 2022.

Državni svetnik mag. Peter Požun je na ministrstvo za zdravje naslovil vprašanje o časovnici predložitve novele Zakona o duševnem zdravju v zakonodajni postopek, medtem ko je Matjaž Švagan zanimalo, kdaj bodo dokončno urejeni normativi dela za diplomirano medicinsko sestro v domovih za starejše, posebnih socialnovarstvenih zavodih in varstveno delovnih centrih, na podlagi katerih bi se zagotovilo prisotnost diplomirane medicinske sestre v domovih za starejše 24 ur na dan ter kakšne so predvidene začasne rešitve v praksi za obdobje do dokončne uveljavitve teh normativov dela.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv