Slavnostna seja Državnega sveta ob dnevu državnosti Republike Slovenije

Poslanica predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce ob dnevu državnosti

Pred slabimi tridesetimi leti so le najbolj drzni in preganjani čutili to nenavadno in silno moč zgodovinskih trenutkov, ki so bili tik pred nami. Zgraditi dom, ubraniti domovino, postaviti temelje lastne državotvornosti – to je nekaj, na kar smo državljanke in državljani Slovenije lahko vselej ponosni. Ne le da nam je uspelo uresničiti tisočletne sanje naših pradedov in prababic, dedov in babic, očetov in mater… Bili smo zraven. Vsi, skupaj, povezani kot eno. Za Slovenijo. In to je dediščina enotnosti, ki jo zdaj nadaljujejo že naši vnuki in vnukinje, ne le sinovi in hčere.

Danes živimo svobodno in živimo ponosno v lastni državi Sloveniji, v samostojni in neodvisni državi, ki zagotavlja varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem svojim prebivalcem. V državi, ki skrbi za varnost svojih državljanov, za večjo blaginjo in trajnostni razvoj. Se tega dovolj zavedamo? Si ob poslušanju slovenske himne in razprostiranju slovenske zastave prikličemo dogodke, ki so nas leta 1991 enkratno povezali in združili? Deset dolgih dni in neprespanih noči je trajala vihra vojne za Slovenijo, žal za nekatere dolga kakor življenje. Že naši največji kulturni velikani so nas opozarjali, da države nastajajo in propadajo, a da domovina ostane za vedno le zavoljo njenih prebivalcev, njihove narodne zavesti, kulturne omike in zvenečnosti lepote maternega jezika. Kaj pomeni biti danes državljan Slovenije, v času, ko se svet globalno spreminja, ko se rušijo temeljne vrednote demokratičnosti, svobode in varnosti? Kaj ponuja uteha državotvornosti v teh težkih trenutkih, ki od nas terjajo distanciranje, osamitev in samonadzorovanje?

Vselej so bili in še bodo med nami posamezniki, ki se nadčloveško uprejo volji in moči vsakršnega zatiranja in podjarmljenja ter nikdar ne pokleknejo pred nobeno rušilno silo. Nekatere danes na veliko slavimo, na nekatere smo že pozabili, nekaterim pa bomo zagotovo še dali zasluženo priznanje, ko bo napočil čas za to. In verjemite, leta, ki so pred nami, bodo težka in zahtevna, in bodo kot taka naplavila nove heroje novega časa. Tako kot smo to doživeli letos, v času pandemije nove koronavirusne bolezni, z junaki v uniformah – medicinsko osebje, gasilci, civilna zaščita, policija in vojska so bili z nami, ob nami in za nas. Dovolite mi, da se ob tej slovesni priložnosti še posebej zahvalim vsem, ki si to zahvalo v imenu Slovenije najbolj zaslužijo, pa so zaradi svoje samoumevne požrtvovalnosti pogosto spregledani in prezrti.

V zadnjih 29 letih, toliko je namreč mlada naša država, ki slavi jutri svoj rojstni dan, smo doživeli veliko. Veliko lepega, veliko dobrega, veliko naprednega, pa tudi veliko hudega in kritičnega. Krog življenja, naj gre za posameznika ali državo, se nikdar ne sklene le s slabim, pa tudi ne zgolj z dobrim. Že prehod v novo tisočletje nam je nakazal, da prihaja nov čas za nove generacije naših državljank in državljanov, ki imajo nov, svež pogled na svet in svojo državo. Danes nas je več in živimo dlje, kot smo ob začetku samostojne poti. Naš življenjski standard je bistveno višji in s tem precej večja kupna moč in splošna blaginja, slovensko gospodarstvo pa v vseh teh desetletjih okreva in raste s polno močjo. Ne glede na spodbudno statistiko novega tisočletja moramo usodo svoje države vzeti v svoje roke. Naloga te sveže, izobražene in prodorne nove generacije je, da s pridom izkoristi to popotnico v korist osebnega, a opozarjam, hkrati družbenega razvoja.

Smo svobodomiselni narod. Toliko kot nas je, toliko je različnih misli in pogledov na prihodnost. A da bi »stali in obstali«, je potrebno narediti korak nazaj, v čase narodne enotnosti in prebujenja. Jih ponotranjiti z vsem srcem in modrostjo. Živimo namreč v Evropi brez meja, v svetu številnih priložnosti za boljši in lepši jutri, hkrati pa postajamo vse večji topilni lonec narodov in kultur.  In v tem loncu si kot mlad narod nastavljamo lastno past. Neodgovorni odnos do lastne narodnosti, državotvornosti in kulturne samobitnosti nas zlahka potegne v vrtinec, kjer se lahko v tem sodobnem Babilonu raztopimo in izgubimo.

Naj nam ne bo nerodno negovati ljubezen do domovine. Ta zadrega je lahko le umetno ustvarjena in je kot taka politično nekorektna. Ohranjajmo vrednote slovenske osamosvojitve kot ponosen in vselej pokončen narod. Za bodoče generacije vsaj, če že ne zase ...

"Da bi nam srca vnel za čast dežele / med nami potolažil razprtije / in spet zedinil rod Slovenšne cele!"

Vse najboljše, draga Slovenija!

Video in foto: Milan Skledar /S-tv